Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

naπa kultura. Njena zmedena filmska narativa, nelogiËne sekvence akcije in apokaliptiËni
obËutek uniËenja so skoraj ritualistiËni, toda brez regenerativne ali kolektivne
funkcije, ki se ponavadi povezuje z ritualiziranim nasiljem. V pravljici je namreË vrlina
vseprisotna prav tako kot zlo; oba koncepta dobrega in zla sta uteleπena v obliki
neke figure in njene dejavnosti. Toda v tej pravljici je prisotno le zlo: dobro, ki obstaja,
je poraæeno, uniËeno ali izgnano. Moralnost pravljice je inherentna njenemu potencialu
za zagotavljanje uspeha. VeËina pravljic nas tako uËi o moænostih zagospodarjenja
nad æivljenjskimi tegobami. Pravljica, ki nas zavaja, meπa in ne prinaπa niË
drugega kot priËakovanje poraza, pa je res nevarna zgodba.” 12
Prav tako kot v The Last House je tukaj zlo ponotranjeno v obliki druæine,
ki jo sestavljajo mumificirana babica, antiËno star dedek in trije bratje, ki stojijo
nasproti skupini civiliziranih mladcev, ki pridejo obiskat svojo staro doma-
Ëijo v neko teksaπko mestece. Konflikt se seveda zgodi, ko se ti dve skupini po
nakljuËju sreËata, pri Ëemer pa sedanji red izpade popolnoma nemoËen nasproti
novemu, degradiranemu. Medtem ko je druæinam v Cravenovem filmu brutalnost
πe nekako vsiljena, saj je sadizem izkrivljene druæine mogoËe brati tudi
kot stisko niæjega razreda, druæino starπev deklet pa kot kruto maπËevanje, je
brutalnost druæine v Texas Chainsaw Massacreu kot da bi bila preprosto inheretna
Ëloveπkemu rodu. Tu ni nekega specifiËnega vzroka za nasilje, ta sadizem je
Ëist in mehanski. Prav tako se tukaj ne kaæe veË neki odklon od druæbene morale,
temveË njegova popolna inverzija. In toËka tega obrata ali tranzicija se
zgodi æe s prvim razgaljenjem enega od Ëlanov te dementne druæine, ko Leatherface
(Gunnar Hansen) ubije svojo prvo ærtev, Kirka (William Vail). Toda to ni
le umor, to je udarec 50-kilogramskega kladiva po glavi vse ËloveËnosti. Kirk
dejansko ne umre kot Ëlovek, temveË kot umazana æival. Ta absolutna brezËutnost
je πe celo bolj moteËa kot pri Benu v Night of the Living Dead, kjer naπega
junaka vseeno le zamenjajo z æivim mrtvecem, ki jim pomeni neko groænjo.
Mladci v Chainsaw Massacru pa s popolnoma niËimer ne ogroæajo lokalne druæine,
so paË preprosto tam v vsej svoji mladostniπki igrivosti in radovednosti.
Leatherface za svojo prvo ærtvijo bliskovito zapre vrata in zlo se za trenutek
umakne. Kot da bi to bila πe zadnja priloænost, da se mu umaknemo, seveda mi
kot gledalci. A katastrofa je neizogibna, pa Ëe si bomo zatiskali oËi ali ne.
Kmalu smo priËe masakru vseh mladcev, pri Ëemer Leatherface slikovito prikazuje
vse svoje profesionalne veπËine kot nezaposlen klavec iz propadle lokalne
klavnice. Razen seveda Sally (Marilyn Burns). Toda ta histeriËno prestraπena,
kriËeËa æenska sploh veË ne pride do besede, potem ko se enkrat spusti v
beg pred pobesnelim norcem z motorno æago. Njen beg je skoraj odisejski in
12 Brottman, Mikita: Offensive Films: Toward an Anthropology of Cinema Vomitif (iz: Bourassa, Eric: The
End is Near!)
Tomaæ Horvat: Apokalipsa prihaja ... z motorno æago: Pomen krutosti in realizma v æanru grozljivke
235