Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Tomaæ Horvat: Apokalipsa prihaja ... z motorno æago: Pomen krutosti in realizma v æanru grozljivke
228
zakopan ali ga celo sploh nikoli ni bilo. Odsoten je tudi drugi steber »lovekove
hiπe, razum: “Bog je v Ëlovekovem duhovnem æivljenju najbolj zdrav tam, kjer so demoni,
ki jim nasprotuje, najmoËnejπi. Preprosta neoplatonistiËna ali manihejska ideja o
delikatno uravnoteæenem dualizmu dobrega in zla, ki je ujet v neprenehnem medsebojnem
boju, je najbolj sprejeta med vsemi modeli religije. »lovek bo prikimal Nietzscheju,
da je “Bog mrtev” le na tisti toËki svojega kulturnega razvoja, ko bo verjel, da ve
veËino tistega, kar je mogoËe vedeti, ter da bo s svojimi intelektualnimi prizadevanji
kmalu izvedel πe vse preostalo. Znanje ponuja ugodje moËi, moË pa prinaπa nadzor nad
demoni brez zunanje, boæanske pomoËi. Demonska nevarnost se tako lahko umakne, a
le do takrat, ko razum enkrat odpove. Ko se to zgodi, se moË zaËne umikati, demoni
zrastejo zunaj nadzora, Ëlovek pa se jih zaËne znova bati. Samo takrat se lahko boæanstvo
ponovno vzpostavi in premaga demone, boæansko ugodje pa spet povrne.” 7
Med zelo razcvetelo B produkcijo ZF filmov in grozljivk, predvsem v petdesetih,
pa tudi v πestdesetih letih, ki so se tako in drugaËe ukvarjali z apokalipso,
πe posebej izstopa The Last Man on Earth (Sidney Salkow, 1964), posnet v
italijanski produkciji. Legendarni Vincent Price v vlogi Roberta Morgana, je
znanstvenik in obenem najbræ zadnji Ëlovek na svetu, potem ko je svet devastirala
neznana kuga ter izbrisala vse Ëloveπtvo. A kot kaæe, se ti okuæeni in odpisani
ljudje vraËajo v æivljenje, pri Ëemer pridobivajo nekatere vampirjem podobne
lastnosti, od katerih je vsekakor najpogubnejπa æeja po krvi πe æiveËih ljudi.
Morganova vsakdanjost je enoliËna in Ëisto banalna. Æivi samozadostno v zabarikadirani
hiπi z lastnim generatorjem, kjer se pripravlja na pohode, v katerih
pobija in poæiga vse, kar se premika. To rutino mu prekine sreËanje s πe æiveËo
(v klasiËnem pomenu) æensko Ruth (Franca Bettoia), ki je sicer tudi okuæena z
virusom, a njena transformacija πe ni konËana. Razloæi mu, da je pripadnica nove
druæbe, v kateri so okuæeni prav vsi njeni Ëlani, ki podobno kot ona πe vedno
æivijo na meji popolne transformacije. In zanje je prava poπast ravno Morgan,
ki naj bi pobil æe veliko njihovih pripadnikov, za kar ga æe dolgo preganjajo in
nazadnje le ubijejo v bliænji cerkvi. Ob njegovih zadnjih besedah: “Freaks all of
you! I’m a man, the last man…,” je lahko konec filma brati na dvoumen naËin.
Na prvi pogled je to pravi konec Ëloveπtva, saj naj bi Morganova zdrava kri bila
zadnja odreπilna bilka za Ëloveπtvo. Po drugi strani pa je Morgan samozadostni
izobËenec nasproti organizirani πe preæiveli druæbi, Ëigar vzviπeni ponos mu
ne dopuπËa prav nobene druge definicije humanosti, kot le njegove lastne.
Ravno zato je on Zadnji Ëlovek na svetu, Ëigar smrt ne pomeni ravno nujno tudi
konec Ëloveπtva, temveË rojstvo neke nove dobe, kakrπnakoli bi naj ta æe bila.
V drugi, razkoπnejπi adaptaciji romana Richarda Mathesona I am Legend, v
7 Brottman, Mikita: Offensive Films: Toward an Anthropology of Cinema Vomitif (iz: Bourassa, Eric: The
End is Near!)