Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Tomaæ Horvat
Apokalipsa prihaja ... z motorno æago:
Pomen krutosti in realizma v æanru grozljivke
Zakaj nas obËutek groze, ki nam ga manifestira bodisi mit, literarno delo in
navsezadnje tudi film, tako odbijajoËe privlaËi, da se dræi Ëloveπtva æe od prvih
razumskih æarkov zavesti? Funkcija klasiËnih mitov je videti brækone oËitna;
opisi kreatur, krutih boæanstev ali apokaliptiËnih groæenj naj bi ljudi straπili zato,
da bi jih nekako ukrotili in tako laæje podredili bolj profanemu redu in gospodarjem.
A taki dræavni aparati kontrole postanejo znaËilni πele za modernejπo dobo.
Miti namreË nikoli niso imeli nekega prostorskega in Ëasovnega izvirnega centra,
nastajali so bolj ali manj spontano, skozi vso medlost zgodovinskega spomina
na doloËene dogodke in osebe ter vso pregovorno varljivost in razprπenost
ljudskega mitskega izroËila. Saj ne da bi primerjal pradavne uËinke mitskih poπasti
s sodobnimi grozljivkami, a je oËitno, da je ljudi æe takrat straπila grozljiva
fikcija, ki so si jo ustvarjali sami.
Nemara se ima tudi sama uspeπnost kinematografskih zaËetkov in njene bogate
zgodovine vsaj deloma zahvaliti afektu, ki ga je prvi sproæil prihod Lumierovega
vlaka na postajo. In Ëeprav je zdaj tako smeπen in naiven, ga nikakor ne
smemo podcenjevati. Gledalce je πokiral, oznojil in prestraπil, a obenem nekako
zasvojil in osvojil, prikoval za sedeæ ter jim pomagal, da razvijejo ta pravzaprav
primitivni afekt v nove ali nekatere æe pozabljene obËutke. A grozljivost
in tesnoba, povezani s tukaj obravnavanimi horror filmi, sta nedvomno na viπji
ali vsaj poznejπi ravni in bogatejπe narave kot πok ob nenadoma na platnu
oæivljeni 30-tonski jekleni poπasti.
Najpogostejπa razlaga za tako popularnost horror fikcije, ki je seveda nihajo-
Ëa, a vedno nerazumljivo visoka, je, da je kot nekakπen ventil za vso potlaËeno
jezo in druge nagibe, ki smo jih morali potlaËiti, da smo postali normalni, v druæbeni
red integrirani posamezniki. To naj bi bila nekakπna katarza, skozi katero
naj bi vsaj za kratek Ëas sprostili vse svoje deviantne in sadistiËne nagibe, da bi
lahko potem πe naprej delovali kot red spoπtujoËi osebki. Tak pogled poenostavljeno
predpostavlja, da je Ëlovekova narava v resnici zloËinska in da so le druæ-
Tomaæ Horvat: Apokalipsa prihaja ... z motorno æago: Pomen krutosti in realizma v æanru grozljivke
215