Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

kajti bili so rezultat nepoklicnih, po starih predstavah amaterskih snemalcev, ki
so kot oËividci omenjenih dogodkov takoj segli po kamerah in izdelali relevantne
in dovolj kakovostne dokumentarne posnetke. Delitev med strokovnjaki
in ljubitelji prav z rabo tovrstne tehnologije izgublja na pomenu; sreËujemo
se z nastankom novega podroËja medijske ustvarjalnosti, ki presega opozicijo
med profesionalci in ljubitelji.
Ta premik je omogoËen z dostopnostjo novih tehnologij in tudi z demokratizacijo
in πiritvijo znanj za novomedijsko produkcijo. Ne da bi delali reklamo
za izdelke Sonyja (ki pa je dejansko pionirsko prispeval k nastanku videoarta in
k mnoæiËni kulturi walkmana), naj le informativno omenimo mnoæiËno dostopne
videokamere tega izdelovalca iz leta 2004, recimo DVD Handycam, s
katero se snema neposredno na DVD, kar bistveno poenostavi predvajanje in
delitev posnetih gradiv, ki si jih lahko neposredno takoj ogledamo na poljubnem
DVD predvajalniku. DVD razdeli film v “digitalna poglavja”, tako da se
hitro najde iskani kader. Tudi kopiranje postaja zdaj kar se da preprosto, uresniËeno
z DVD pekaËem v osebnem raËunalniku. Predvsem pa je fascinantna
kakovost posnetih gradiv, ki jo je mogoËe doseËi πe posebno z rabo polprofesionalne
videokamere MiniDV Handycam, ki ima tri Ëipe CCD s po enim milijonom
slikovnih toËk, kar pomeni, da se vsaka izmed osnovnih barv posname
na svoj Ëip. Takπna kamera ima tudi optiËni SteadyShot, posebno funkcijo, ki
se z rabo prizme zoperstavlja nezaæelenemu tresenju.
Ko govorimo o kamerah, moramo v Ëasu novih medijev dejansko govoriti v
mnoæini, kajti ob filmskih in videokamerah, namenjenih videoprodukciji, se
vedno pogosteje sreËujemo z nadzorovalnimi kamerami (z njimi se v domiselnih
performansih konfrontirajo aktivisti umetniπkega kolektiva Surveillance
Camera Players), s spletnimi kamerami in s kamerami, vgrajenimi v mobilne
zaslonske naprave (mobilne telefone in dlanËnike), za katere pa je znaËilno, da
lahko prav vse sodelujejo tudi pri neodvisni produkciji novomedijskih gibljivih
podob in, recimo kar, novodobnega kinematiËnega imaginarija.
Posneta gradiva se lahko prikaæejo razliËnim gledalcem uporabnikom, predvsem
pa se lahko namenijo avditoriju, ki se v sedanjosti πiri po krivulji eksponentne
funkcije, namreË medmreæju. Izdelki sodobne vizualne kulture se lahko
umestijo na splet, kar πe posebno velja za pretoËni video in stisnjene videotrakove
v standardu MPEG. Na spletu lahko soobstajajo z drugimi gradivi, artikuliranimi
po prostorski in Ëasovni sintaksi, ki jo znaËilno demonstrira mozaiËna
spletna stran kot mesto soobstoja statiËnih in animiranih vsebin razliËnih izvorov.
Tam lahko soobstajajo tudi ob posnetkih, ki jih v æivo dobavljajo spletne
kamere kot orodja v sluæbi nove avtentiËnosti v smislu preverjanja ciljne lokacije
ali dogajanja v realnem Ëasu. Sodobni posameznik namreË vedno bolj in-
Janez Strehovec: Film v Ëasu novomedijske vizualne kulture
209