Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Janez Strehovec: Film v Ëasu novomedijske vizualne kulture
206
kalnih mreæah. Carnivore usmerja tok podatkov k vmesnikom, ki se jim pravi
klienti in so namenjeni temu, da animirajo, diagnosticirajo in interpretirajo
mreæni promet. Carnivore je priπel v javnost 1. oktobra 2001, torej tri tedne po
prelomnem dogodku 11. septembra istega leta, in pomeni softverski paket nadzorovalne
tehnologije, prilagojene potrebam najπirπe javnosti. Prva verzija Carnivora
je bila prilagojena Linuxu, hkrati pa so njegovi avtorji na spletu objavili
njegovo odprto kodo, tako da so lahko njegovi uporabniki oblikovali lastne
izvedenke tega programa. SpriËo omejitev, ki jih prinaπa raba tega programskega
orodja samo v okviru Linuxa, so 6. aprila 2002 izdali verzijo Carnivore Personal
Edition, namenjeno Oknom. Kot primere tovrstne ne-samo-umetnosti
lahko navedemo tudi projekt Macrolab slovenskega avtorja Marka Peljhana, ki
je bil leta 1997 predstavljen na X. Documenti v Kasslu. Tudi to delo je dejansko
raziskovalna postaja, zamiπljena kot æivljenjsko in delovno okolje, preskrbljeno
z okolju prijazno energijo, v katerem so lahko bivali in raziskovali trije
raziskovalci tudi v daljπem, πtiridesetdnevnem obdobju.
Pri obravnavi ne-samo-umetniπkih projektov smo omenili razπirjeni pojem
tehnoznanosti in nove politiËne subjekte. Problem, ki se tu odpira in ki zopet
govori v prid umetnostnim ustanovam (in tudi umetnostni kritiËni teoriji), pa
je, da znanstvene in politiËne institucije praviloma nimajo posluha za stvari, ki
so ‡ tako kot avantgardni umetniπki pojavi ‡ orbitalne in prekoraËitvene glede
na temeljne kode teh ustanov. OËitno je, da ne poznajo zgodovine svojega
podroËja v tako kompleksnem smislu, kot ga pozna umetnost, prav tako jim
manjkajo ustrezni diskurzi osmiπljanja ‡ tudi v smislu nekakπne sploπne metateorije,
ki bi kot sploπna filozofija védenja “krovno” osvetljevala tako strateπke
kot taktiËne premike na podroËjih sodobnih znanosti, ekonomije in politike.
Vsekakor pa so pojavi, kot so umetniπko raziskovanje, aktivizem, taktiËni mediji,
“borzniπtvo v umetniπkem kontekstu”, spletna in softverska umetnost dovolj
relevantni, da bi jih morala skrbno analizirati tudi podroËja, na katera segajo,
in vkljuËiti v svoje podroËne zgodovine. Problematika taktiËnih medijev
(navajamo jih kot primer) v smislu boja od spodaj in iz robov, usmerjenega zoper
srediπËa moËi, je stvar, ki bi morala najti svoje ustrezno mesto v okviru sodobnih
komunikoloπkih πtudijev, πe posebno spriËo izrazitega demokratiËnega
impulza, ki spremlja njihovo tendenco po prilagajanju visoke tehnologije realnim
potrebam posameznikov, tudi tistim, ki jih marginalizira poglavitni tok.
Projekti umetniπkih vmesnih prostorov z izrazito hibridnim znaËajem praviloma
nimajo artefaktske narave (tudi Ëe vkljuËuje artefakte, so ti le del πirπe
koncipiranega algoritemskega procesa), temveË so storitve (Strehovec, 2004),
ki so pogosto izzvani z zunajumetniπkimi pobudami (celo z realnimi dogodki,
kriznimi situacijami in naroËili) in nikakor niso vpraπanja avtorske inspiracije,