Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Janez Strehovec: Film v Ëasu novomedijske vizualne kulture
204
mediirano “staro”. Videti je tudi, da novomedijska umetnost ob domiselni izrabi
(novo)medijskih posebnosti v marsiËem nadaljuje nekatere (neo)avantgardistiËne
postopke, na kar v Jeziku novih medijev opozarja tudi Lev Manovich, ki
v razliËnih ukazih komercialnih raËunalniπkih programov in urejevalnikov besedil
(omenja predvsem ukaz “odreæi in prilepi”) odkriva posodobljeno in mnoæiËno
dostopno rabo avantgardistiËnega (in filmskega) postopka montaæe.
Novomedijska umetnost (njene, predvsem na spletne aplikacije vezane projekte
sproti vkljuËuje in dokumentira Rhizomova umetniπka zbirka, t.i. Rhizome
ArtBase) je umetnost in hkrati ne-samo-umetnost (termin Mathewa Fullerja),
se pravi, da sega na druga podroËja, “kreka” in “heka” po njih, stopa v
produktivne interakcije z njimi in se na preseËiπËih z njimi artikulira v hibridnih
oblikah, ki zasedajo vmesne prostore. Ne-samo-umetnost v njih æe ni veË
poznana umetnost, prav tako pa tudi πe ni Ëisto raziskovanje, tehnoznanost, nova
politiËnost, nova ekonomija, manifestacija novega æivljenjskega sloga. Kratka
zgodovina internetske umetnosti je polna takπnih primerov. »e sta izdelka
Radical Software Group Carnivore in Web Stalker, delo skupine I/O/D, primera
ne-samo-umetnosti, pa takπna projekta πe nikakor nista æe povsem na novih
podroËjih, recimo v obmoËju tehnoznanosti in spletnega aktivizma. Dejansko
zasedata vmesne prostore in se iz njih enkrat bolj pribliæata tej, drugiË pa drugi
sferi, kar velja tudi za eksperimentalni novomedijski film, prikazan v okviru uvodoma
omenjenega spletnega festivala Fluxus, ki se artikulira na preseËiπËu digitalnega
filma, videa in spletne umetnosti. Pri tem pa je pomembno, da hibridizacija
in zasedba vmesnih prostorov nista izkljuËno domena umetnosti, ampak
se tudi sodobna znanost pribliæuje mejam, tako da lahko govorimo o znanosti in
“neËem drugem”, ki je locirano onstran znanstvenih obzorij in lahko ustrezneje
razloæi skrivnosti æivljenja, Ëloveπke zavesti in same eksistence (Vesna 2001).
Ne-samo-umetnost je izπla iz umetnosti in, Ëeprav zveni to paradoksalno, govori
v prid kompleksnosti umetnostnega sistema, njegove dinamike in svobodnosti.
V stanje “ne samo” je priπla umetnost med prvimi druæbenimi podroËji, kajti æe
v zaËetku 20. stoletja se je razvila do stopnje, ki je potrebna za lastnost sistema, zato
vkljuËuje tudi kvaliteti, kot sta avtopoezis in samonanaπanje. In v trenutku, ko
se neko druæbeno podroËje razvije do kar se da kompleksnih oblik, se zaËne iznenada
obnaπati po svoje, tako da so akcije in reakcije na tistem podroËju za nekoga,
ki prihaja od zunaj, povsem nepredvidljive, komaj verjetne, opredeljene z nepredvidljivimi
lastnostmi. Pri umetnosti lahko kot takπna, teæko ali povsem nepredvidljiva
in paradoksalna obnaπanja opredelimo tista, ki jih lahko opiπemo kot
antiumetnost,
æivljenjska umetnost, socialna plastika, avantgarda in
ne-samo-umetnost.