Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

More documents

Recommendations

Info

»KZ 220 5 Darij Zadnikar: Umetnost v globalni revoluciji Na domaËem vrtu 11 Janez Polajnar: Prihod za srameæljivost in javno nravnost v grobo πkodljivih filmov na Slovensko 11 Janez Polajnar: Kino Central 31 Jurij Meden: Jutri 33 Samo Rugelj: Digitalna filmska produkcija in slovenski film 33 Aleπ Blatnik: Digitalna filmska revolucija in slovenska gverilska scena 60 Igor KorπiË: Neodvisni film ob stoletnici slovenskega filma 60 Klemen KleË: Izzivi digitalne kinematografije: najprej zgodba, potem tehnika 72 Peter StankoviË: Reprezentacija slovenskosti v slovenskem partizanskem filmu 84 Boπtjan ©aver: Slovenski gorski film: Stoletje neodvisne filmske produkcije v duhu skalaπke sub/kulture 101 Oliver SertiÊ: Fenomen Bore Lee 109 Aleksandar Gubaπ: Low-fi video gibanje: Kontrafilm v Srbiji na prehodu tisoËletja Sejem 121 Duπan Rutar: Realnost simulacij ter film v globalnem reæimu spektaklov in zabave 140 Mija Lorbek: Vpliv novih medijev na razvoj medijske umetnosti: Primer digitalnega videa 165 Maple Razsa: Snemanje spektaklov upora: globalna druæbena gibanja, aktivistiËni video in politiËna mimezis v nekdanji Jugoslaviji 177 Janez Strehovec: Film v Ëasu novomedijske vizualne kulture 177 Goropevπek Saπa: Neodvisen ... od Ëesa? Odhod od maπe 215 Tomaæ Horvat: Apokalipsa prihaja ... z motorno æago: Pomen krutosti in realizma v æanru grozljivke Povzetki/Abstracts 247 Povzetki 250 Abstracts
Darij Zadnikar Umetnost v globalni revoluciji Gilles Deluze in Felix Guattari sta v svojem Anti-Ojdipu pokazala, kako maπine delujejo le, Ëe so v redu, za razliko od maπin æelje, ki se pokvarijo, ko teËejo tekoËe in lahko teËejo le, ko ne delujejo pravilno. Umetnost to izrablja z ustvarjanjem skupinskih fantazij, kjer produkcija æelje rabi za povzroËanje kratkih stikov v druæbeni produkciji, za motenje reprodukcije tehniËnih maπin in z vnaπanjem disfunkcij. A radikalnost umetnosti se konËa na tej toËki, Ëe ne zmore premagati narcizma ustvarjalca. Takπna umetnost je ne-revolucionarna v izvirnem pomenu besede: ni avtopoetiËna, se ne vrti, ne teËe… Vedno znova crkne v aktu stvaritve, konsumpcije, umetnikovega svetobolnega trenutka. Je navadno blago na policah vsakdana, ki ga lahko odreπi le marketing, ki mu pravijo flUmetnost«. AntiËna umetnost je presegla bogove in nehumano ekskluzivnost polisa. Boginjo tvorijo æenske obline, Antigonina odloËitev ruπi dræavo, suænji so tudi (Aristotlu navkljub) ljudje. HelenistiËni imperij, in ne polis, bi moral biti Robespierrov ideal. V polisu so postavljali ideal kreposti, ker je bil institucija zatiranja in izkljuËevanja. V resnici pa je bil njegov najviπji doseæek, ki se je izmikal demagogiji, ærebalni stroj, ki je razporejal dræavne funkcije. Tudi danes bi ta maπina morala biti konsekventna inπtitucija reprezentativne demokracije, ki bi, statistiËno vzeto, na oblast pripeljala manj kriminalcev in bedakov. Na drugi strani helenistiËni imperij moderni nikoli ni bil vreden politiËni ideal. Z njim je bilo konec polisa in demokracije. A ne pozabimo, slednja je bila le nikoli doseæen ideal v sistemu hegemonij. S koncem polisa se za moderna razglabljanja konËa tudi politika. Kajti moderna politika je obsesivno fiksirana na dræavo, na njeno srediπËe in na oblast, ki z vsakim svojim aktom marginalizira obËestvo v podloænike. Podloænike, ki so neprijetni v svoji potencialni politiËnosti, ker se lahko vzdignejo ali pa na volitvah ravnajo nepredvidljivo. Zato jih je treba s tehno-menedæmentom (vËasih bi temu rekli flideologija«, zdaj flpolitiËni marketing«) preoblikovati v apolitiËno volilno maπino, pasivizirati v javno mnenje. Zdi se, da je bilo v helenistiËnem imperiju, s koncem polisa, konec politike (politiËne misli in delovanja). Je bila politika odtlej le Darij Zadnikar: Umetnost v globalni revoluciji 5
Page 4 and 5: Darij Zadnikar: Umetnost v globalni
Page 6: Darij Zadnikar: Umetnost v globalni
Page 10 and 11: Janez Polajnar: Prihod za srameælj
Page 30 and 31: Jurij Meden: Jutri 32 ekonomijo fil
Page 32 and 33: Samo Rugelj: Digitalna filmska prod
Page 52 and 53:
Samo Rugelj: Digitalna filmska prod
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Igor KorπiË: Neodvisni film ob st
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Peter StankoviË: Reprezentacija sl
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Boπtjan ©aver: Slovenski gorski f
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Oliver SertiÊ: Fenomen Bore Lee 10
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Aleksandar Gubaπ: Low-fi video gib
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116:
Page 120 and 121:
Duπan Rutar: Realnost simulacij te
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Mija Lorbek: Vpliv novih medijev na
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Maple Razsa: Snemanje spektaklov up
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Janez Strehovec: Film v Ëasu novom
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 213 and 214:
Tomaæ Horvat Apokalipsa prihaja ..
Page 215 and 216:
znaki apokalipse, ki nas spremljajo
Page 217 and 218:
Jahve namreË ni veË, kot na prime
Page 219 and 220:
olajπujejo prepoznavanje, razumeva
Page 221 and 222:
nologijo in atmosfero, kjer se nam
Page 223 and 224:
no posili ogaben stvor, nakar izve,
Page 225 and 226:
no in æe zato je sprememba v smisl
Page 227 and 228:
The Omega Men (Boris Sagal, 1971),
Page 229 and 230:
uniËiti le z razstrelitvijo njihov
Page 231 and 232:
mehanizmi træne logike. Vse bolj s
Page 233 and 234:
naπa kultura. Njena zmedena filmsk
Page 235 and 236:
ni so le-ti, iz toliko veËje globi
Page 237 and 238:
Seveda se zlo, poneumljeno in razpr
Page 239 and 240:
ma, ki ga lahko apliciramo na t.i.
Page 241:
LITERATURA Artaud, Antonin: Gledali
Page 246 and 247:
Povzetki ‡ Abstracts 248 »lanek
Page 248 and 249:
Povzetki ‡ Abstracts 250 ABSTRACT
Page 250:
Povzetki ‡ Abstracts 252 reveals
show all

Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?