Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Janez Strehovec: Film v Ëasu novomedijske vizualne kulture
196
ti (napovedovala jih je æe kiberpankovska ZF) so spremljali tudi zgodnje obdobje
hekerstva, pa tudi zaËetne oblike internetskega poslovanja, upravljanja in træenja,
ki so privedle do nastanka t.i. nove, predvsem on-line ekonomije in internetskih
podjetij (recimo Cisco Systems, e-Bay, Yahoo, Amazon).
Z evforiËnim kontekstom, ki je spremljal te pojave, in z njihovo apologetsko
ideologijo je zaËela æe zelo kmalu obraËunavati sodobna druæbena teorija, ki
je na tem podroËju odkrivala vir novih druæbenih segregacij (tudi t.i. digitalno
loËnico), nastanek virtualnega razreda, virtualnega kapitalizma, nove oblike
nadzorovanja, kibernetski maËizem itn. Umestno so teoretiki, zbrani v okviru
skupine Critical Art Ensemble, in razliËni posamezni teoretiki, od Arturja Krokerja
do Hakima Beya, usmerjali pozornost k elektronski civilni neposluπnosti,
k zaËasnim avtonomnim conam in k hekerskim oblikam upiranja multinacionalkam
(recimo z virtualnimi zasedbami njihovih streænikov, t. i. sit-ins).
V prvih letih 21. stoletja je poloæaj, ko gre za vstop novih tehnologij v vsakdanjost,
æe opazno spremenjen. “Hype”, povezan z VR in medmreæjem, je æe potisnjen
v ozadje, evforiËna priËakovanja in obeti so sedaj povezani z neko drugo
paradigmo, in sicer s tisto, ki jo opredeljujejo genetika, genomika in molekularna
biologija. V ospredje stopajo sedaj odkritja in raziskave, povezane z DNK,
kloniranjem in matiËnimi celicami, ki pomenijo izzive tudi za humanistiko (recimo
bioetiËna vpraπanja) in umetnost (bioart). Ta preusmeritev temeljne paradigme
in z njo povezanega poglavitnega toka na ravni medijske kulture (bio
nadomeπËa info ali pa se integrira z njim) pa nikakor ne pomeni, da so digitalne
tehnologije v zaostajanju ali mirovanju, nasprotno, izgubile so sicer nekaj
evforiËnega preseæka, toda πe bolj kot ekskluzivna VR in zaËetni, tudi elitni in
stacionarni internet, stopajo v posameznikovo vsakdanjost nove generacije naprav,
med katerimi imajo odliËno mesto predvsem tiste, ki so povezane z mo-
za “delanje, gledanje in pogovarjanje
o filmih zunaj etabliranih komercialnih
kinov, je bilo kljuËno za ‘estetsko’ in
‘politiËno’ krilo neodvisnega sektorja”
(Cooke, 1996: 315). Iskanje drugaËnih
odnosov v produkciji in konzumpciji
estetskega doæivljanja se je pokazalo
prav v zavraËanju praks in pozicij moËi,
katerim podobna doloËila poznamo
ali sreËujemo v (ne)javni razpravi o
patentiranju programske kode ali
Ëloveπkega gena.
LITERATURA:
Alvarez, L. (2005). Agression and
Violence in Narrative Cinema.
Cook, P., Bernink, M. (1999): The
Cinema Book. 2nd edition. British
Film Institute Publishing, London
Cooke, L. (1996): British Cinema. V:
Nelmes, J. (ur.): An Introduction to
Film Studies. Routledge, London
in New York.
KavËiË, B. in Vrdlovec Z. (1999):
Filmski leksikon. Modrijan, Ljubljana.