Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

nja, suspenza, je neki svet, stisnjen v atraktivni besedilni glasbeni video. Kot
primera takπnih besedil naj omenimo v Flashu generirano delo Claire Dinsmore
“The Dazzle as Question” in Briana Kima Stefansa digitalno pesem “The
Dreamlife of Letters”.
Kratke, vendar intenzivne raËunalniπke animacije v Flashu so le ena usmeritev
novomedijske umetnosti, in sicer tistega njenega dela, ki skuπa kar se da
zainteresirati svoje uporabnike-gledalce in jih prikleniti k intenzivnemu percipiranju,
ki pa po svoji naravi nikakor ni preprosto, identiËno z linearnim branjem
in gledanjem, ampak je pogosto tudi kompleksno, zahteva skakajoËe skeniranje,
upoπtevanje intervalov med prikazanim in tistim, kar je zunaj vidnega
polja, in ‘potujoËe’ branje. Vendar pa so ti akti zgoπËeni, stisnjeni, naglo si sledijo,
uporabnik-gledalec nima na voljo vseh Ëasov tega sveta (kot jih ima bralec
tradicionalnega romana), ampak je omejen s kratkim Ëasom uprizarjanja
takπnega dela. Kot primer(a) smo omenili dve Flashevi besedilni animaciji
(pesmi-digitalna filma), prav tako pa bi lahko omenili tudi primere spletnega
eksperimentalnega filma, ki mu sledi æe omenjeni festival Fluxus, kjer se prav
tako praviloma sreËujemo z deli, “dolgimi” le nekaj minut.
Druga usmeritev novomedijske umetnosti pa nima skuπnjav in kompleksov,
povezanih s scenarijem votlinskega kina in zahtevami po intenzivnem zaznavanju
v Ëasu kar se da zgoπËenega dogajanja. Nikakor se ne usmerja h gledalcuuporabniku,
ki ga zanima visokoadrenalinska vkopanost pred intenzivnim nizom
podob, distanËno gledanje, skeniranje celote iz enega, v Ëasu opazovanja
izrazito stabilnega, fiksiranega mesta. Za to usmeritev pa so znaËilne inπtalacije
(recimo virtualne arhitekture, krmiljenih objektov, galerijskega filma, ki poteka
na veË zaslonih hkrati v filmski inπtalaciji), ki zahtevajo zaznavanje v gibanju,
torej ne stabilno gledanje in skeniranje celote, ampak pot skozi teritorij in
kot tudi kvotno zakonodajo.” (Hartog
v Cooke, 1996: 304)
V Veliki Britaniji se zaËetki
neodvisnega filma povezujejo z
delavskimi filmskimi kroæki (worker’s
film groups), ki so delovali v 30. letih
20. stoletja. Ne le, da so ustvarjali zunaj
dominantne kulture tistega Ëasa,
temveË so tudi “konstituirali ideoloπko
alternativo tej kulturi in so bili opozicijski
v politiËnem smislu” (Cooke, 1996:
304). Filme so financirali delavci sami,
z nekaj podpore sindikatov in delavskih
organizacij. VeËinoma so bili nemi filmi,
dokumentarci, posneti z nizkim
proraËunom, za manj kot 40 funtov.
V 60. in 70. nastane new
independent cinema, zaradi podobne
kapitalistiËne krize kot v tridesetih letih,
Ëeprav bi bilo napaËno predpostavljati,
da je nastal samo zaradi tega.
ZaËetki modernega independent
cinema seæejo v leto 1966, ko se je
ustanovil London FilmMakers coop
Janez Strehovec: Film v Ëasu novomedijske vizualne kulture
193