Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Janez Strehovec: Film v Ëasu novomedijske vizualne kulture
192
Projekti (in tekstne storitve) softverske umetnosti jezika so v sedanjosti pogosto
generirani s Flashem; videti je, da tudi na podroËju digitalne tekstnosti
lahko vleËemo podobno vzporednico, kot jo pri internetski umetnosti ugotavljata
Galloway in Manovich. Tam imamo najprej net art z referenco v mreæenju
in potem softversko umetnost, medtem ko gre pri digitalnih besedilih za zarezo
med hipertekstom z referenco v povezavah (linkih) in softversko umetnostjo
jezika, ki je pogosto delo Flash generacije piscev. Kaj je znaËilnost softverske
umetnosti jezika, generirane s Flashem, ki omogoËa prav posebno vizualnost in
estetiko besedil?
Vsekakor tu ne gre veË za hipertekstna besedila z linki in leksijami ter s suspenzom,
ki spremlja klikanje na podËrtane besede kot hiperlinke. Tudi ne gre
veË za uæitke v negotovosti in labirintski izgubljenosti, ki spremlja dela hipertekstne
fikcije (recimo Michaela Joycea in Shelley Jackson), pogosto namenoma
zasnovana kot pravcati blodnjaki, ki zahtevajo zapletena iskanja prehodov
in kar se da dvoumne reπitve. Pri softverski umetnosti jezika, generirani s Flashem,
se veËina dogajanja osredotoËa na besedo-podobo-telo-gibanje kot osnovno
enoto tovrstne, praviloma kinetiËne besedilnosti, kar pomeni, da je v
ospredju kar se da vizualiziran in animiran oznaËevalec kot softversko nadzorovana
“parola in libertà”.
Druga zahteva, ki spremlja tovrstne animirane tekste, je povezana z naravo
filmskega naËina prikazovanja ali uprizarjanja stvari v sedanjosti, s tistim, kar
je Lev Manovich izrazil kot “sploπni trend v moderni druæbi v smeri predstavljanja
Ëim veË informacij v obliki na Ëasu temeljeËih avdiovizualnih sekvencah
gibljivih podob” (Manovich, 2001: 78). Pri tem pa je pomembno, da je tekstfilm
(v avtorsko modificiranem Flashu) kratek, podobno kot glasbeni video traja
recimo 2’45'’, vendar pa je opredeljen z izjemno gostoto informacij, dogaja-
spolnost (Russ Meyer in “sexploitation
films”).” (Zdenko Vrdlovec, Leksikon,
423)
Zgodba iz Evrope govori o
protiameriπkih zaπËitnih zakonih, ki
bi obudili zaradi prve svetovne vojne
pohabljeno filmsko produkcijo. Tudi
britanska filmska industrija je bila v
precejπnji meri odvisna od ameriπkih
podjetij, ki so kljub zakonskim
prepovedim naπla naËine, da financirajo
produkcijo skozi svoja britanska
podjetja. Filmi, ki so jih snemali, so
bili “poceni, grozni in ravno prav dolgi,
da jih πe lahko πtejemo za celoveËerne
filme po zakonu iz leta 1927. Filmi,
ki so bili ponavadi financirani s ceno
na meter konËnega izdelka, so postali
znani kot “kvotni filmi” ali “kvotni
kvikiji”. Z upoπtevanjem Ërke zakona so
ameriπki najemniki kinematografskega
prostora financirali produkcijo stotin
britanskih filmov, ki so diskreditirali
tako britansko filmsko produkcijo