Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Flashu.”Te generacije ne zanima veË ‘kritika medijev’, s katero so se v zadnjih
dveh desetletjih ukvarjali medijski umetniki, ampak je angaæirana pri kritiki
softvera. Ta generacija piπe svojo softversko kodo, da bi oblikovala svoje lastne
kulturne sisteme, namesto da bi uporabljala semple komercialnih medijev.”
(Manovich, 2002a)
Softverska umetnost je izrazito storitveno, z algoritemskimi postopki, namenjenimi
reπevanju nalog, profilirana umetnost. To velja tudi za kratka, v Flashu
animirana besedila, ki sodijo na podroËje softverske umetnosti jezika in s
svojim intenzivnim dogajanjem, zgoπËenim v nekajminutni tekst-film, izpolnjujejo
zahteve del, ki od svojih gledalcev‡uporabnikov zahtevajo intenzivno,
vkopano, osredotoËeno gledanje. Za takπen animirani tekst je znaËilno, da to
vsekakor to ni veË velik tekst v smislu “textwerka”, ampak fragment, izvedenka,
(kratek) program ali njegova modifikacija, tekstna enota kot gibljiva tarËa
v raËunalniπki igri, digitalna pesem, pesemski generator ali pa zgolj softversko
nadzorovana shema, namenjena uporabnikovim konkretizacijam in “kostumizacijam”.
Vpraπanje zvrsti in forme postaja tukaj vedno bolj sekundarno; sreËujemo
se s hibridnimi in zaËasnimi oblikami, s teksti kot tekstnimi pokrajinami.
Praviloma nimajo veË funkcije v pripovedovanju, ampak rabijo kot demonstracija
novega izkuπanja verbalnega v svetu komuniciranja on-line in znotraj softverske
paradigme. Videti je, da vrsta teh del softverske in digitalne poezije (πe
posebno animirane, kinetiËne, aranæirane kot tekst-film) odgovarja na vpraπanje,
kakπna je vloga besede in teksta v informacijskih in softverskih druæbah.
Zakaj (πe) beseda in ne zgolj podobe in zvoki? Softverska umetnost jezika kot
storitev je torej namenjena nalogi: novo definiranje in demonstriranje kibernetske
besede in kibernetskega teksta (lahko tudi v obliki, ki omogoËa kustomizacijo,
se pravi prilagajanje uporabnikovim preferencam).
raznovrstnosti filmske produkcije.
Estetika neodvisnih produkcij ni
odstopala od estetike studiev. Tako je
velika epopeja V Vrtincu (Gone with
the wind) v produkciji Selznicka
pravzaprav ponavljala iste estetske
koncepte. Filmska industrija kot
industrija sanj je delovala tako moËno,
da je kar za dve desetletji prestavila
uveljavitev televizije.
“Po zlomu studijskega sistema v
50. letih je veËina ameriπkih filmov
nastajala v neodvisni produkciji, veliki
studii (Paramount, Universal itn.) pa so
jih distribuirali. Neodvisna produkcija
je bila estetsko in kakovostno zelo
raznovrstna, obsegala je tudi πtevilne
hitro in poceni (oz. nizkoproraËunsko)
narejene filme, imenovane “exploitation
films”, ki so bili vËasih tako slabi, da
so bili æe smeπni, Ëeprav so straπili z
zunajzemeljskimi bitji, spakami,
poπastmi, “vojnami svetov” ipd.
V πestdesetih letih so grozi dodali
Janez Strehovec: Film v Ëasu novomedijske vizualne kulture
191