Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Janez Strehovec: Film v Ëasu novomedijske vizualne kulture
190
ziti na naËin, ki ga pretrese, motivira, spodbudi k intenzivnemu zaznavanju, zainteresira,
kar pa zahteva od umetnika oziroma oblikovalca takπne storitve napor,
usmerjen k iskanju oblik in odnosov, ki opazno, visokofrekvenËno odstopajo
od poznanih. Predpisanih oblik, naËinov in poti, kako to doseËi, seveda ni,
usmeritve k aranæiranju takπne intenzivnosti segajo tako v smeri zgoπËevanja
(napetost je v tem primeru doseæena na podlagi izjemne nasiËenosti zvokov, podob
in tekstnih sestavin ‡ kot na primer pri glasbenem videu, “surprise”, ki sledi,
je potem v vlogi razbremenitve) kot v smeri praznih prostorov, ki stimulirajo
æelje po dopolnjevanju, pridomiπljanju in kombinatoriËnem zaznavanju.
Ena izmed novomedijskih umetnosti, osredotoËenih na zgoπËevanje, skrajno
intenzivnost in nasiËenost, aranæirano v nekajminutnem dogodku, je umetnost
v Flashu generirane raËunalniπke grafike in digitalne poezije. (Tudi sodobna besedilnost
se vedno izraziteje organizira v Ëasu in artikulira v besedah-podobahfilmih,
recimo na spletnih straneh in pri podnapisih in oknih razdeljene televizijske
slike.) Ko omenjamo Flash, hote ali nehote govorimo o neËem, kar sodi
tudi na podroËje softverske umetnosti in tudi k πirπim vpraπanjem softverske
kulture in celo softverske druæbe, zato naj tu opozorimo, da je softverska umetnost
v sedanjosti poglavitno podroËje internetske umetnosti, namreË njena
druga faza v smislu naslednje klasifikacije Alexandra Gallowaya: “Zgodnja internetska
umetnost ‡ skrajno konceptualnega obdobja, ki je poznano kot spletna
umetnost ‡ se je ukvarjala primarno z mreæo, medtem ko se kasnejπa medmreæna
umetnost, ki jo lahko poimenujemo kot korporativna ali komercialna
faza, ukvarja predvsem s softverom (Galloway, 2004: 218, 219). To razlikovanje
je blizu tudi Levu Manovichu, ki tudi razmejuje spletno umetnost 90. let prejπnjega
stoletja od softverske umetnosti zaËetka 21. stoletja, ki jo znaËilno opredeljuje
generacija umetnikov, ki so dejavni tudi na podroËju programiranja v
najpomembnejπih producentov v
40. letih, John Houseman, je z
Orsonom Wellesom ustanovil Mercury
Theater in produciral njegovega
Dræavljana Kana (Citizen Kane, 1941).
Z njim je Hitchock posnel svoje prve
filme v Ameriki.
Neodvisni producenti so se leta
1941 povezali v zdruæenje, pogosto
poimenovano kar SIMPP (Society of
Independent Motion Picture Producers).
Naloga zdruæenja je bila, da zaπËiti
svobodo neodvisnih producentov v
industriji, ki ji vladajo veliki studii. Med
osmimi ustanovitelji so bili tudi nekateri
danes najpomembnejπi neodvisni
producenti in nekatera najbolj znana
imena filmske zgodovine: Charlie
Chaplin, Walt Disney, Samuel Goldwyn,
Alexander Korda, Mary Pickford, David
O. Selznick, Walter Wanger in Orson
Welles.
Æal v tudi t.i. zlatem obdobju
Hollywooda v tridesetih letih ni bilo