Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Janez Strehovec: Film v Ëasu novomedijske vizualne kulture
188
eksponate, se udeleæujejo dogodkov in procesov. V to jih prisili njihova, z novimi
mediji uveljavljena logika mozaika kot ena kulturnih dominant v sedanjosti,
ki temelji na soobstoju razliËnih vsebin, na njihovem nekonfliktnem postavljanju
in dodajanju druge poleg druge.
Videti pa je tudi, da v sodobni, predvsem novomedijski umetnosti poteka
proces, ki sicer priznava logiko mozaiËne in razprπene distribuiranosti elementov
in izhaja iz dejstva zbeganih ter ozirajoËih se gledalcev, vendar pa skuπa te
gledalce na poseben naËin premotiti, da bi zaËeli gledati in percipirati drugaËe,
torej bolj osredotoËeno in skoncentrirano. Kaj torej storiti, da se zvedavi gledalci
(uporabniki del, dogodkov in procesov novomedijske umetnosti) ne bi samo
ozirali in s skakajoËim pogledom skenirali razliËne zaslone, objekte in procese?
Kako aranæirati dela, procese in dogodke, ki bi vendarle, tudi v novomedijski
paradigmi, usmerili gledalce k intenzivni osredotoËenosti na dogajanje, uprizarjanje,
prikazovanje na samo enem, torej omejenem mestu? Kako torej poseËi v
situacijo razpuπËenosti in mozaiËnosti, ki vabi h gibljivemu, vendar manj intenzivnemu
opazovanju?
Odgovorov na ta vpraπanja ne poznajo samo nekateri sodobni umetniki, ampak
tudi oblikovalci na razliËnih podroËjih trendovske industrije zabave. Da nekoga
usmeriπ k intenzivni osredotoËenosti na predmet, situacijo ali dogodek, kar
pomeni, da bo priπel iz vsakdanje dræe v stanje “priklenjenosti”, moraπ tiste objekte
ali procese aranæirati na prav poseben, za gledalce kar se da atraktiven na-
Ëin (kar nedvomno velja tudi za producente neodvisnega filma, namenjenega
gledanju tudi na razprπenih, nekonvencionalnih mestih). To pa doseæeπ tako, da
gledalcu (uporabniku) ponudiπ “aranæma” skrajno zgoπËenih in intenzivnih dogodkov,
ki so s poudarjenim suspenzom uprizorjeni v kar se da kratkem Ëasu. To
je Ëas, ki se meri v sekundah in ki skupaj traja le nekaj minut, recimo dve, tri,
proti trustu ni bila pravna bitka, ampak
inovacije v filmski formi. Trust in mreæo
nickelodeonov so poganjali kratki filmi
na enem ali dveh kolutih (kolut je dolg
pribliæno 10 minut). Neodvisni, ki so si
sposojali koncepte italijanskih in
francoskih pionirjev kinematografije,
pa so uvajali daljπi, celoveËerni film.
V nekaj letih je Patentno podjetje
skupaj s svojimi kratki filmi postalo
nepotrebno.” (Monaco, 1981: 202)
“K uspehu nove ‡ celoveËerne
forme je prispeval tudi πe nikoli prej
doseæeni finanËni uspeh Rojstva naroda
(The Birth of A Nation, Griffith, 1915),
ki je zagotovil varno prihodnost novi
dolæini filma. S tem se je vzpostavil
vzorec blockbusterja, filmskega
projekta, v epske produkcije, v katere
so investirane ogromne koliËine denarja
z upanjem na πe veËje dobiËke.”
(Monaco, 1981: 202). Kljub finanËnemu
uspehu pa bi v tem obdobju teæko