Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Janez Strehovec: Film v Ëasu novomedijske vizualne kulture
182
eksistencialno naravnanost posameznika na svet s pomoËjo sodobnih tehnologij,
temveË je tukaj pomemben tudi hermenevtiËni odnos med obema poloma
tehnoloπkega posredovanja, namreË med vmesnikom in tehnoloπkim jezikom sveta.
Vmesnik ni preprost odslikovalec tehnologije/sveta, temveË naprava, ki ve,
pozna in interpretira. Tisto, kar zna in pozna, je sam jezik, ki ga dekodira in interpretira
tako, da ga posameznik razume. Svet skozi tehnologijo je namreË
svet, ki ni veË dostopen samo Ëloveπki zaznavi, ampak obsega podroËja, ki jih
lahko percipirajo samo stroji za gledanje, posluπanje (in dotikanje), in njihova
opaæanja so pogosto v oblikah, namenjenih strojnemu dekodiranju, branju in
interpretiranju.
Omenjeni odnos med posameznikom in svetom, ki je tehnoloπko posredovan,
ni nekaj stalnega, temveË je zgodovinski, opredeljen je z razvojem novih
tehnologij in tehnoznanosti. Tehnologija (in znanost), ki tukaj sodeluje, ni nekakπno
metafiziËno orodje, temveË zgodovinski “paket” instrumentalnih in interpretativnih
ravnanj. Zato je vpraπanje, kako naprava deluje, soodnosnik
vpraπanju “komu sluæi”. PolitiËna vpraπanja taktik in strategij prihajajo pri tem
v ospredje, zato ni nenavadno, da se je predvsem na ta vidik osredotoËil poglavitni
tok novomedijske umetnosti z zaËetka 21. stoletja (recimo spletna umetnost,
umetniπki aktivizem in hektivizem, projekti skupin Critical Art Ensemble
in Radical Software Group).
Ne le Martin Heidegger v svojem besedilu Vpraπanje po tehniki (1953), ampak
æe Walter Benjamin v svojih spisih o Parizu, filmu, fotografiji in tehniËni
reprodukciji, ki so nastali æe v prvi polovici prejπnjega stoletja, sta podroËje
tehnologije razumevala kot prvorazredno kulturno in eksistencialno vpraπanje.
Tehnologija je dejansko integrirana v tehnokulturo, bistvo tehnologije ni tehnoloπko
(staliπËe Martina Heideggerja iz njegovega besedila Vpraπanje po tehni-
industrija ustalila v Hollywoodu”
(Monaco, 1981: 206).
Zaradi mnoæiËnega dosega s
priroËnim prikazovanjem filmov v
kinematografih, imenovanih nickelodeon
ali kino za pet centov (najbolj zgodnja
oblika kinodvoran), z najpomembnejπim
naËinom prikazovanja na prehodu v
prvo desetletje prejπnjega stoletja (leta
1910 je vsak teden 10.000 tovrstnih
kinodvoran po severnoameriπki celini
obiskalo okoli 26 milionov ljudi), je
prikazovalna filmska industrija dojela,
da je “njena uspeπna prihodnost v
zagotavljanju πiroke baze obËinstva”
(Kochberg, 1996: 10). Nickelodeoni so
prikazovali gibljive slike, kratke filmËke
brez kompleksne narativne in
dramaturπke strukture, veËinoma so
njihovo obliko doloËali kamermani z
izbiranjem kratkih odlomkov, npr. o
prihodu vlaka na postajo, iz vsakdanjega
pekovega æivljenja ali podobne
æivljenjske utrinke. Uspeπno so cveteli