Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

ice, ki omogoËajo posameznikovo navigiranje v svetu in nadzorovanje njegovih
komponent. Opazne spremembe pa so v informacijski druæbi tudi v svetu
samem; tudi on, se pravi kompleks odnosov, ki ga omogoËajo, je æe tehnoloπko
preoblikovan, le njegove manj pomembne (in zato v globalni ekonomiji tudi
nizko vrednotene) plasti funkcionirajo kot rezervoar za industrijsko prilaπËanje,
transformiranje in akumuliranje. Govorimo lahko o kompleksu “tehnologija/svet”,
ki ni veË t.i. prva narava, ampak je druga (lahko, metaforiËno reËeno,
tudi tretja) narava in zato tudi simbolno okolje, v katerem se ljudje lahko prepoznajo
kot njegovi stvarniki (se identificirajo z njim, ali pa se od njega odvra-
Ëajo). SreËujemo se s svetom, ki je dan na voljo skozi matrico tehnologije in je
razloæen v jeziku te tehnologije, se pravi sodobne tehnoznanosti. Podobno tesno
povezanost pa lahko odkrivamo tudi pri sklopu posameznik/vmesnik, ki je
dejansko bolj mreæa odnosov kot pa tradicionalni subjekt, frontalno zoperstavljen
objektom.
Æe nekaj desetletij pred uvedbo pametnih vmesnikov sodobnih informacijskih
tehnologij je filozof Maurice Merleau-Ponty ugotavljal svojevrstno vitalno
povezanost posameznika in njegovih vsakdanjih naprav tako, da dejstvo,
“da se navadiπ na klobuk, avto ali palico, pomeni, da se transplantiraπ vanje,
oziroma, nasprotno, da jih inkorporiraπ v naravo svojega lastnega telesa”. (Merleau-Ponty,
1998: 143) Ker je Maurice Merleau-Ponty fenomenolog, naj omenimo,
da tudi Martin Heidegger omenja moænost, da posamezniki pridobijo
“svoboden odnos do tehnologije”, kar implicira dopustitev vstopa tehnologije
tudi v naπe najbolj zasebno æivljenje.
Shema kompleksnega odnosa med posameznikom in svetom, ki je dvojno
posredovan s tehniËnimi vmesniki, namreË tako na strani posameznika kot pri
svetu, pa nas usmerja tudi k dejstvu, da tu ne gre le za eksistencialni odnos, za
predvajanje filmov. Nastajal je nov
sistem, zunaj vzpostavljenega na
podlagi finanËnih ali lastniπkih doloËil,
se pravi v (iz)loËenosti, delovanju zunaj
ali neodvisno od tega sistema.
V ZDA je film ‡ movies ‡ æe od
zgodnjih zaËetkov pomenil kino in
filmsko industrijo. Prva produkcijska
podjetja (posebej Biograph in
Vitagraph) so svoje studie dojemala
kot tovarne, ki delajo bolj uæitek kot
ustvarjajo umetnost. Neodvisni, med
prvimi podjetje igralcev in tehnikov D.W.
Griffitha, kmalu za njim pa tudi drugi, so
pozimi raje delali v Los Angelesu (od
leta 1910). Cenili so izolacijo zahodne
ameriπke obale, kjer so bili odmaknjeni
od strogih posegov MPPCA. Do leta
1914 se je veËji del filmske industrije
preselil iz New Yorka v Hollywood.
“Veliko sonca, lepo vreme in raznoliko
lokalno prebivalstvo, skupaj z obiljem
delovne sile, vse to je pomembno
pripomoglo k temu, da se je filmska
Janez Strehovec: Film v Ëasu novomedijske vizualne kulture
181