Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Janez Strehovec: Film v Ëasu novomedijske vizualne kulture
180
distribucijo, kar ima velike posledice tudi za t.i. neodvisno filmsko produkcijo,
h kateri lahko v sedanjosti pristopijo πtevilni novi producenti, ustvarjalci in
skupine. To besedilo namenjamo problematiki filma v okviru najπirπe novomedijske
vizualne kulture, zato bomo ta aspekt natanËneje osvetlili v sklepnem samostojnem
razdelku, besedilo pa bomo zaËeli z vpraπanji zaznave v sedanjosti
in ga nadaljevali z razdelkom o taktilnem gledanju, gibljivih podobah in mobilnem
opazovalcu.
IZGON IZ VOTLINSKEGA KINA
Novomedijsko umetnost in kulturo lahko razumevamo tudi tako, da je svojevrstni
laboratorij ne le za preigravanje novomedijske specifike in izrabljanja
njenih uËinkov (recimo v aktivistiËnih bojih), ampak tudi za izkuπanje tehniπkomodeliranih
oblik zaznavanja, omogoËenih prek vmesnikov in drugih naprav,
ki posamezniku omogoËajo senzacije, potrebne za prepriËljiva “potovanja”
v umetne, praviloma kibernetske svetove. »utni aparat posameznika je drzno
nagovorjen (tudi spodbujen in pospeπen) s sodobnimi tehnologijami, in umetniki,
dejavni na teh podroËjih, so πe posebno zainteresirani za tiste njihove
aspekte, pri katerih je v ospredju njihov izrazito intimen znaËaj, se pravi podroËje,
ki je sicer prezrto, ko gre za obiËajno rabo teh tehnologij.
Sedanji posameznik ni veË sam s svojim fiziËnim telesom, ampak je opremljen
z vmesniki (zasloni, navigacijskimi in kontrolnimi napravami, sluπalkami,
informacijskimi prikazovalniki, recimo za GPS), ki so integrirani v njegovo,
recimo kar intimno vsakdanje okolje, spremenjeno v pravcati “kokpit”, ki
vkljuËuje vrsto zaslonov, tipkovnice, nadzorovalne vmesnike itn. Vmesniki niso
nevtralna tehniπka orodja, temveË kulturni instrumenti, celo kulturne mat-
vojno) “naziv za ameriπke producente,
distributerje in prikazovalce (oz. lastnike
kinodvoran), ki tedanjemu trustu Motion
Picture Patents Company (MPPC)
niso hoteli plaËevati licenc za uporabo
filmske tehnike (kamer, traku in
projektorjev) ali predvajati samo filmov
v produkciji Ëlanic tega trusta”, ki
so ga osnovala zgodnja tehnoloπko
intenzivna filmska podjetja, med
drugimi Edison, Biograph in
francoski Pathé.
Ameriπki trust (ustanovljen leta
1909 v sestavi sedmih glavnih
izdelovalcev filmske tehnike) je
“monopoliziral filmsko industrijo in
zasnoval model njene organizacije”
(Vrdlovec, 1999: 398). Pojem neodvisni
se je uporabljal za doloËanje odnosa do
takπnega oligopolnega sistema. Hkrati
z zavraËanjem patentnih licenc in
odporom proti zaprtemu sistemu
kapitalskih odnosov so nastajale izvirne
tehniËne reπitve za produkcijo in