Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

vacijah in po novi publiki, ki jo stimulirajo in oblikujejo, so novi mediji pomembni
tudi kot spreminjevalci miπljenja in zaznave. Ko omenjamo zamenjavo
kulturne paradigme, naj omenimo, da spremlja sedanji poglavitni tok predvsem
usmeritev k miksanju, remiksanju, semplanju in rekombiniranju, stopamo v paradigmo
didæejevske in vidæejevske kulture, ki rezultira v hibridnih projektih in
storitvah, ki se fleksibilno usmerjajo v vmesne prostore in opuπËajo tradicionalno
delitev dela med strokami in podroËji. Tudi sama resniËnost postaja vedno
bolj hibridna; sreËujemo se s konceptoma miksane in poveËane resniËnosti, ki
povezujeta koncepte dane, fiziËne resniËnosti in umetnih, predvsem kibernetskih
svetov. Kultura novih medijev predpostavlja fleksibilnost, prilagodljivost,
usmerjenost k majhnim enotam delom, ki se jih lahko poljubno kombinira v
razliËnih sklopih, sempla, miksa in remiksa, prav tako pa fleksibilnosti ustreza
tudi razprπenost na ravni produkcije, reprodukcije, distribucije in konsumpcije.
Fleksibilnost, mobilnost, velika prilagodljivost in Ëlenjenost na majhne in
razprπene produkcijske enote so lastnosti, ki se tako rekoË frontalno zoperstavljajo
naËinu organiziranja produkcije, distribucije in konsumpcije pri velikih
tradicionalnih medijih. Novi mediji so, zapiπimo kar naravnost, v svojem jedru
protihollywoodski in protibbcjevski, torej usmerjeni proti organiziranosti in
naËinom dela, ki sta znaËilna za veliki ameriπki filmski imperij in britansko meganacionalno
televizijsko hiπo. Delo z novimi mediji tudi predvideva preseganje
delitve med dvema kulturama, namreË kulturo humanistiËnih izobraæencev
in tehniËno, recimo kar inæenirsko kulturo (Snow, 1993), prav tako pa novomedijska
produkcijska orodja posredujejo med togo delitvijo med neukimi ljubitelji
in strokovnjaki, s tem ko vpeljujejo na sceno (in izobraæujejo) nov in πirok
krog uporabnikov in hkrati producentov, ki so, recimo, kar pismeni za delo
z novimi generacijami naprav za novomedijsko produkcijo, postprodukcijo in
silnicah ‡ “ekonomiji, politiki (vkljuËno
s psihologijo in sociologijo) in estetiki”
(Monaco, 1981: 198).
»e ekonomske in tehnoloπke
temelje medija pogosto imenujejo tudi
“infrastruktura”, je za politiËne, druæbene
in psiholoπke implikacije filma kot
umetnosti primerna oznaka “struktura”,
razvoj filmske estetike pa torej sodi
v “nadstrukturo” ali “superstrukturo”
(Monaco, 1981: 199).
Filmska zgodovina pojem neodvisni
film oblikuje v kalupu filmske industrije,
z modelom organizacije, ki ga je
postavil monopolistiËni trust izdelovalcev
tehniËne opreme, distributerjev in
obenem producentov filmov, tako tudi
o teoriji neodvisnega filma ni mogoËe
razmiπljati zunaj procesov filmske
produkcije, distribucije ali prikazovanja
in tehniËne doloËenosti teh procesov.
Po Filmskem leksikonu je bil
neodvisni sprva (pred prvo svetovno
Janez Strehovec: Film v Ëasu novomedijske vizualne kulture
179