Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Janez Strehovec: Film v Ëasu novomedijske vizualne kulture
178
mo kalkulatorske, komunikacijske in nadzorovalne naprave, ampak stopajo pri
njih v ospredje njihove oblikovalske funkcije, kar znaËilno demonstrirajo tudi
nove generacije celoveËernih filmov, v katerih se æivi posnetki resniËnih oseb
prepletajo s slikovnimi enotami raËunalniπke trirazseænostne grafike. S filmi
Prepad (James Cameron, 1989), Terminator 2 (J. Cameron, 1991) in Jurski park
(Steven Spielberg, 1993) so postali raËunalniπko generirani liki poglavitni akterji
vrste filmskih uspeπnic.
Vendar pa filmske uspeπnice z rabo digitalnih posebnih uËinkov in digitalni
film kot novi medij niso edine novosti, ki v Ëasu novih medijev zadevajo film,
nasprotno, sreËujemo se z vrsto novih, izrazito hibridnih oblik, ki temeljijo na
πirjenju filmskega naËina (aranæiranje gibljivih podob glede na Ëasovno in prostorsko
sintakso, med katerimi naj omenimo spletni film, mikrofilm, digitalni
video, raËunalniπke animacije (πe posebno tiste, generirane s Flashom), film, integriran
s spletno umetnostjo, ASCII (softverski) film, mobilni video (posnet s kamero,
vgrajeno v mobilnike) in videoblog (spletni dnevnik, temeljeË na rabi
digitalnih videov). Skoraj odveË je omeniti, da so ti izdelki rezultat eksperimentalnih
iskanj neodvisnih (pogosto robnih, slabo inπtitucionaliziranih)
ustvarjalcev, ki pogosto tudi nimajo klasiËne (akademske) izobrazbe na podroËju
filma in drugih vizualnih medijev. Ena izmed institucij, ki sledi tej produkciji,
je mednarodni filmski festival Fluxus (leta 2005 organiziran æe petiË), ki je
postavljen tja, kamor dejansko sodi ‡ na samo medmreæje, zato tudi domiselno
izrablja ta medij, ko gre za sprejemanje (æirantskih) odloËitev o zmagovalcih,
kajti h glasovanju so povabljeni vsi obiskovalci njihove spletne strani, na kateri
si lahko ogledajo te izdelke (Fluxus, 2005).
Z novimi mediji sovpada tudi zamenjava kulturne paradigme, nov koncept
resniËnosti in nove oblike zaznavanja. NiË manj kot po svojih tehniËnih ino-
dajejo doloËeno obliko” (Monaco,
1981: 12). James Monaco jih imenuje
sociopolitiËna, psiholoπka, tehniËna in
gospodarska ali ekonomska ter vsaki
od njih pripisuje doloËeno funkcijo
(utilitarna, ekspresivna, larpurlatistiËna,
karieristiËna/produkcijska), obenem
pa prepoznava iz determinant izhajajoËe
sploπne sisteme filmske kritike:
etiËni/politiËni, psihoanalitski,
estetski/formalistiËni, infrastrukturni.
(Monaco, 1981: 12)
Ker neodvisnost pogojuje binarna
opozicija odvisnosti, je torej primarno
vpraπanje, od Ëesa ali kako je film
pravzaprav odvisen, da je lahko tudi
neodvisen. Film kot produkcija ali
konzumpcija estetske izkuπnje je
odvisen od sociopolitiËne, psiholoπke,
tehniËne ali ekonomske determinante.
Kot najbolj mnoæiËna med umetnostmi
film pomembno odseva druæbene
spremembe, njegovo zgodovino pa
lahko oblikujemo po treh osrednjih