Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

More documents

Recommendations

Info

Maple Razsa: Snemanje spektaklov upora: globalna druæbena gibanja, aktivistiËni video in politiËna mimezis v nekdanji Jugoslaviji 170 tiËnimi sodbami”. 11 V tem smislu je dokumentarni film del tradicije ljudskih spektaklov, kakrπni so karnevali, Ëarovniπke predstave in potujoËi cirkusi. 12 Zdi se, kot da ta vizualna ugodja ne apelirajo na razum, temveË na Ëustva. ©tevilni znanstveniki etnografske filmske tradicije trdijo, da je ta ambivalentna pozicija dokumentarca eden osrednjih razlogov za njegovo marginalnost v profesionalni antropologiji. OBETI DIGITALNEGA VIDEA Od poznih πestdesetih let dvajsetega stoletja naprej postajajo videotehnologije vedno cenejπe in kakovostnejπe. Æe pri njenih zametkih so analitiki prepoznali njen radikalni potencial demokratizacije.V antropoloπki tradiciji so to potencialnost prepoznali z rastjo staroselskih medijev, z izobraæevanjem domorodcev od Arktike do Amazonije, katerega namen je bilo spodbuditi domorodce, da proizvedejo lastne dokumentarne oblike. 13 Sredi devetdesetih let, ko je konzorcij podjetij elektronike predstavil digitalni video in DV standard, se je zdelo, da nova oprema ne obeta drugega kot boljπo kakovost domaËih videov za trg potroπnikov, ki mu je bila namenjena. Vendar je v nekaj letih ta format okrepil prejπnje trditve o revolucionarnem potencialu videa, da popularizira dostop do videoprodukcije. Manifest Dogme 95, ki ga je napisal kolektiv danskih filmskih ustvarjalcev, med katerimi je najbolj znan Lars von Trier, prinaπa nekaj prelomnih trditev o pomenu DV. “Danes,” so zapisali, “divja tehnoloπki vihar, katerega rezultat bo konËna demokratizacija filma. PrviË v zgodovini lahko vsakdo dela filme.” 14 Radikalni aktivisti so hitro prepoznali potencial formata DV. »eprav je zgodovina aktivistiËnih rab videa æe dolga (Ëe zaËnemo s filmom Four More Years iz leta 1972, ki je prvi feature-length videodokumentarec), pa nova tehnologija DV, skupaj z moænostjo montaæe na domaËem raËunalniku, obeta dostopno in za predvajanje primerno kakovostno produkcijo za πiroko uporabo. Prelomni film te nove generacije radikalnih filmskih ustvarjalcev je bil verjetno This is What Democracy Looks Like (2000), 15 eden najbolj in najπirπe gledanih aktivistiËnih filmov do danes. Demokracija so protesti na ulicah Seattla. Na pre- 11 Jean Baudrillard, The Evil Demon of Images, prev. Paul Patton in Paul Foss (Sydney: Power Institute of Fine Arts, University of Sydney, 1987), stran 28. 12 Elizabeth Cowie, “The Spectacle of Actuality”. V: Collecting Visible Evidence, Jane Gaines in Michae Renov (ur.), University of Minnesota Press: Minneapolis, MN. 1999. 13 Glej posebej Faye Ginsburg: From Little Things Big Things Grow: Indigenous Media and Cultural Activism in Between Resistance and Revolution: Cultural Politics and Social Activism. Richard Fox in Orin Starn (ur.), str. 118‡144. New Brunswick, NJ: Rutgers University Press. 1997. 14 www.dogme95.dk 15 www.bignoisefilms.com
mieri v Bostonu je reæiser Rick Rowley govoril o tem, da video v gibanju presega medije mainstream. Medtem ko je imela televizijska postaja v Seattlu samo dve ekipi za kamero, je Demokracija Ërpala iz gradiva veË kot stodvajsetih videoaktivistov, razprπenih po celotnem mestu, ki je gostilo zasedanje STO. AKTIVISTI»NI VIDEI IN DOKUMENTARNI REALIZEM In res, zdi se, da je prisotnost videokamer med protestniki narasla do toËke, da se vËasih dozdeva, kot da vsak peti protestnik snema svojo demonstracijo. Videobum je odraz njegovih mnogoterih uporab in na tem mestu jih bom na hitro pregledal. Najprej se bom dotaknil tistih, ki so trdno povezane z dokumentarnim realizmom, torej na pojmovanja o videu, ki ima privilegiran, neposreden in faktualen odnos z realnostjo. 16 “BODI MEDIJ!” Globoko razoËaranje s televizijskimi medijskimi reprezentacijami politike nasploh in protestnih gibanj πe posebej (tako komercialnimi kot dræavnimi) je eden najpogostejπih razlogov, ki jih navajajo aktivisti, zakaj so se odloËili vzeti kamero v svoje roke. Ti videografi trdijo, da ponujajo bolj resniËen in manj pristranski portret realnosti protesta. ©tevilne primere uporabe videa v zadnjih letih lahko razumemo v odnosu do takπnih trditev. Obstajajo πtevilni video filmski tedniki, kakrπen je na primer European Newsreel, kolekcija kratkih video filmov razliËnih protestov, zbranih na zgoπËenki in distribuiranih kot poroËanja. Tako je IndyMedia 17 najuËinkovitejπi primer projektov radikalnega novinarstva do danes. Nastala med protesti v Seattlu in sedaj organizirana v stotinah mest po vsem svetu je IndyMedia odprta platforma, namenjena objavljanju na spletu, kjer lahko vsak prispeva svoje besedilo, svojo fotografijo ali svoj video, medtem ko prostovoljna uredniπka ekipa izbira prispevke, ki bodo objavljeni na osrednjem delu spletne strani. Aktivisti iz Zagreba so leta 2003 ustanovili prvi lokalni IndyMedia center na Hrvaπkem. Uporabljali so prispevke individualnih videoaktivistov in videokolektivov, kakrπni so na primer ©to gledaπ, Fade In ter videosekcija Zelene akcije. 16 Seveda je popolna loËitev med Ëutnim in realistiËnim nemogoËa, vendar lahko doloËimo, kje je doloËeni element dominanten. 17 www.indymedia.org Maple Razsa: Snemanje spektaklov upora: globalna druæbena gibanja, aktivistiËni video in politiËna mimezis v nekdanji Jugoslaviji 171
Page 2 and 3:
»KZ 220 5 Darij Zadnikar: Umetnost
Page 4 and 5:
Darij Zadnikar: Umetnost v globalni
Page 6:
Darij Zadnikar: Umetnost v globalni
Page 10 and 11:
Janez Polajnar: Prihod za srameælj
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Jurij Meden: Jutri 32 ekonomijo fil
Page 32 and 33:
Samo Rugelj: Digitalna filmska prod
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Igor KorπiË: Neodvisni film ob st
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Peter StankoviË: Reprezentacija sl
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Boπtjan ©aver: Slovenski gorski f
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Oliver SertiÊ: Fenomen Bore Lee 10
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Aleksandar Gubaπ: Low-fi video gib
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116:
Page 120 and 121: Duπan Rutar: Realnost simulacij te
Page 138 and 139: Mija Lorbek: Vpliv novih medijev na
Page 164 and 165: Maple Razsa: Snemanje spektaklov up
Page 176 and 177: Janez Strehovec: Film v Ëasu novom
Page 213 and 214: Tomaæ Horvat Apokalipsa prihaja ..
Page 215 and 216: znaki apokalipse, ki nas spremljajo
Page 217 and 218: Jahve namreË ni veË, kot na prime
Page 219 and 220:
olajπujejo prepoznavanje, razumeva
Page 221 and 222:
nologijo in atmosfero, kjer se nam
Page 223 and 224:
no posili ogaben stvor, nakar izve,
Page 225 and 226:
no in æe zato je sprememba v smisl
Page 227 and 228:
The Omega Men (Boris Sagal, 1971),
Page 229 and 230:
uniËiti le z razstrelitvijo njihov
Page 231 and 232:
mehanizmi træne logike. Vse bolj s
Page 233 and 234:
naπa kultura. Njena zmedena filmsk
Page 235 and 236:
ni so le-ti, iz toliko veËje globi
Page 237 and 238:
Seveda se zlo, poneumljeno in razpr
Page 239 and 240:
ma, ki ga lahko apliciramo na t.i.
Page 241:
LITERATURA Artaud, Antonin: Gledali
Page 246 and 247:
Povzetki ‡ Abstracts 248 »lanek
Page 248 and 249:
Povzetki ‡ Abstracts 250 ABSTRACT
Page 250:
Povzetki ‡ Abstracts 252 reveals
show all

Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?