Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Mija Lorbek: Vpliv novih medijev na razvoj medijske umetnosti: Primer digitalnega videa
162
ske umetnosti. Vpeljujejo pojme, kot so meta-avtor in interaktor. Participativna
umetniπka dela torej gledalcu vendarle ne zagotavljajo samo dostopa do kreativnega
izkustva preko kognitivne poti ‡ kot predlaga prejemniπka estetika ‡
temveË tudi preko akcije. Participatorna umetnost si prizadeva odpreti delo
gledalËevi intervenciji, kibernetiËna umetnost pa uvaja popolni dvosmerni komunikacijski
tok. Interaktivni digitalni sistemi so πe bolj radikalni, saj je v teh
kompleksnih, odprtih in veËdimenzionalnih sistemih prejemnik poimenovan
interaktor, ki znotraj umetniπkega dela igra praktiËno in aktivacijsko vlogo in
ne zgolj mentalno aktivno (Gianetti, 2004). Radikalna razπiritev konceptualnega
okvirja ima za posledico, da se je oblika percepcije, ki jo povzroËijo take
vrste umetnosti, pomembno spremenila. Gledalec vstopa v neposredni kontakt
z umetniπkim delom in ga spreminja s svojimi dejanji. OdloËitve so obiËajno
neposredne, intuitivne in funkcionalne v nasprotju z intelektualnimi dimenzijami
kritiziranega modela ali implicitnega prejemnika (Gianetti, 2004). Tako
so zaËeli πtevilni teoretiki, med njimi tudi Douglas Hofstadter, govoriti o “meta-avtorju”
kot avtorju avtorja rezultata. Tak zgled je torej meta-umetnik Cohen,
ki je ustvaril program umetne inteligence Aaron (Gianetti, 2004)
SKLEP
# REWIND
Tako bi lahko sklenili, da so perspektive razvoja digitalnega videa v smeri
umetniπkega dela gibljivih slik, ko avtor prepusti reæijo gledalcu. Prav tako si
lahko, po πiroki obravnavi in vzporejanju razliËnih glediπË na posamezna podroËja
umetnosti digitalnega videa, bralec na koncu z malce razmisleka izdela svoje
videnje in podroËje interesa. Dobra arhitektura podroËja namreË privede do
naseljevanja prostorov s pomeni osnovne teze in iz nje razvitih priËakovanj.
Druæbeni aspekti tehnologij razkrijejo, da je umetnost digitalnega videa radikalno
spremenila sam proces produkcije oziroma nastajanja umetniπkega dela.
Tako se klasiËni stereotip umetnika z inspirativnim momentom v ateljeju radikalno
razlikuje od medijskega umetnika s tehnoloπkimi znanji in delujoËega v
znanstvenem laboratoriju. Nadalje, duhu danaπnje dobe interdisciplinarni kolaborativni
umetniπki kolektiv sinergijsko ustvarja veË, kot je sposoben izoliran
posameznik. ©e veË, kot navajajo Manovich, Wilson in Davis, se πtevilne discipline
od znanosti do gospodarstva napajajo iz umetniπkih idej zaradi njihove
svobode. Umetniπki vehementni nonsense ali t. i. umetnost zaradi umetnosti,
pretenta racionalni nabor moænosti iskanja skozi nepredvidene reπitve in umetniπko
svobodo od funkcionalnosti in utilitarnosti. Estetska razseænost je tista, ki
zahteva najveËjo razgradnjo klasiËnega dojemanja umetnosti in estetike na-