Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Odstranitev avtorja docela transformira sodobne tekste in tako se spremeni tudi
Ëasovnost dela. Barthes navaja da je tekst tkivo iz citatov neπtevilnih kulturnih
srediπË. Pisateljeva edina moË je, da meπa pisanje, da jih vzporeja enega z
drugim (Barthes, 1978: 146). Idejo “smrti avtorja” delno nadaljuje Foucault
skozi poststrukturalistiËne postulate. Prav tako kot Barthes misli na njegovo
decentralizirano vlogo, saj je avtor le del strukture, subjekt in ne veË srediπËe.
Idejo avtorja kot izvora originalnosti designira na funkcijo diskurza: “V tem pomenu
je funkcija avtorja ta, da karakterizira obstoj, kroæenje in operacije dolo-
Ëenih diskurzov znotraj druæbe.” Pisanje ni namenjeno komunikaciji avtorja z
bralcem, ampak je pisanje kroæenje jezika samega, ne glede na individualni obstoj
avtorja ali bralca: “na prvem mestu se ukvarja z ustvarjanjem odprtosti, v
kateri piπoËi subjekt dokonËno izgine” (Foucault, 1998: 307). Foucault navaja,
da je avtorja ubilo njegovo lastno delo. “Kjer je imelo delo dolænost ustvarjanja
nesmrtnosti, zdaj dobiva pravico za ubijanje, da bi postalo avtorjev morilec”
(Foucault, 1998: 308). Na tej toËki Foucault navaja, da “bi bilo dobro
1998: 310).
Prazen prostor avtorja v novi umetnostni teoriji ponekod zapolni kolektivno
avtorstvo. Æe pred eksplozijo interneta v devetdesetih letih so umetniki eksperimentirali
s kompleksnimi komunikacijskimi strukturami in spletnimi kolaborativnimi
avtorskimi procesi v tekstovnih sistemih. Z zgodovinskimi koreninami,
ki seæejo vse tja do surrealizma in eksperimentov cadavre exuis, kolektivno pisanje
radikalno problematizira odnos avtor-bralec. To razmerje odgovarja dekonstruktivistiËnim
pojmom teksta kot blaga Jacquesa Derridaja, teorijam intertekstualnosti
Julie Kristeve in postmoderni “smrti avtorja” Rolanda Barthesa
(Arns, 2004: 326). Prvi mreæni umetniπki projekti, ki vkljuËujejo kolaborativne
avtorske procese, so: The World in 24 Hours (1982) Roberta Adriana X-a, La
plissure du texte (1983) Roya Ascotta, kolaborativni pisateljski projekt Minitel
za razstavo Les Immatériaux (1985) (kjer sodelujejo Jacques Derrida, Michel
Butor, Daniel Buren in dvajset drugih francoskih intelektualcev), The First Meeting
of the Satie Society (1986) Johna Cagea idr. V devetdesetih letih smo zaradi
narasle rabe e-poπtnih seznamov in tekstualno strukturiranih virtualnih
okolij priËa popolnoma novi fazi kolektivnih mreænih “avtorskih projektov”.
»e razvijemo πe naprej, delo nastane πele v trenutku, ko prispe k prejemniku,
zato je slednji tudi sodelavec. Tako se zaËne razvijati ideja aktivnega recipienta,
ki ima deleæ pri ustvarjanju dela, sposobnost, da dopolni delo. Æe po
Bakhtinu se imenuje dejanje branja kreativna kolaboracija in tako Bakhtin anticipira
kasnejπe teorije, ki proces poimenujejo interakcija. Umetnost se recipientu
razkrije s pomoËjo interaktivnega procesa, ki se vzpostavi med so-kreativnem
procesu recepcije umetniπkega dela (Gianetti, 2004). Uporabniki interak-
Mija Lorbek: Vpliv novih medijev na razvoj medijske umetnosti: Primer digitalnega videa
155