Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

More documents

Recommendations

Info

Mija Lorbek: Vpliv novih medijev na razvoj medijske umetnosti: Primer digitalnega videa 140 Mija Lorbek Vpliv novih medijev na razvoj medijske umetnosti: Primer digitalnega videa ZA»ETNA TO»KA UMETNOSTI DIGITALNEGA VIDEA # INTRO “Umetnosti kot so video, raËunalniπka grafika in animacija, spletna umetnost, interaktivna umetnost, virtualna umetnost, genska umetnost, zaËenjajo dominirati teorije o podobi, umetnosti in druæbi,” zapiπe Grau v uvodu knjige Virtual art: from illusion to immersion (Grau, 2003: 3). Umetnost digitalnega videa in njegovih rab je v bolj ali manj razkriti obliki prisotna torej povsod: od posebnih efektov in video vloækov v filmu, informacijskih stebrov na ulicah, interaktivnih elementih televizijskih oddaj, video najav raËunalniπkih iger, video simulatorjev in interaktivnih video inπtalacij v preddverjih mogoËnih informacijskih korporacij. Vendar kljub temu publika le s teæavo koncipira umetniπko vrednost tovrstnih samostojnih del, saj jih preteæno dojema kot nesmiselna, raziskovalna, laboratorijska in eksperimentalna dela ali celo kot ponesreËene montaæe in nedelujo- Ëe tehnoloπke inπtalacije. Morda temu botruje tudi preteæno nezanimanje in nepriznavanje etabliranih kritiπkih eminenc ter nacionalnih kulturnih programov, saj je teoretski okvir πe vedno zelo razprπen in nedefiniran. Glede na klasiËni status umetnosti je prav paradoksalno dejstvo, da je vrednost (v vseh pomenih) medijskih umetnosti prva razpoznala træenjska in tehnoloπko-razvojna stroka. Tako ni nakljuËje, da je medijska umetnost najbolj razπirjena v t. i. ekonomsko razvitih dræavah kot so Zdruæene dræave Amerike, Japonska, Velika Britanija, NemËija in Avstrija. Umetnost digitalnega videa kot dela medijskih umetnosti digitalnih medijev konstantno izziva vlogo medija, lastni status umetnosti, vlogo umetnika, pozicijo obËinstva, pomen in sporoËilnost umetniπkega dela. Æe po definiciji si lahko namreË umetnostna podroËja privzamejo veliko veË raziskovalne in ustvarjalne svobode kot ostale medijske vsebine javnega ali trænega znaËaja. Z znano apologijo “v umetniπke namene” tako izkoriπËajo tiste moænosti medijev, ki jih je javnim in zasebnim medijem odvzela træna, uredniπka, uporabniπka ali strankarska politika. Kot taka se dela umetnosti digitalnega videa æe od nekdaj
osvetljujejo v luËi temeljnih postulatov komunikoloπke vede, semiologije in kritiËnih teorij. Prav tako “kulturno zlivanje umetnosti in tehnologije pomeni izjemno priloænost, da se posvetimo vpraπanju, kakπen je pomen in funkcioniranje umetnosti v druæbi” (Wilson, 2002: XIX). Digitalni video, kot vse medijske umetnosti, radikalno spreminja druæbeno dojemanje in vlogo umetnosti. Skozi estetske vidike gledalcu razpira vpraπanja in postmoderno estetizira vsakdanje prakse. V nasprotju s klasiËnim videom in filmom digitalni video z interaktivnim znaËajem vzpostavlja dvosmerno komunikacijo med umetniπkim delom in gledalcem oziroma uporabnikom. Video umetnost se od klasiËne razlikuje tudi po samem procesu produkcije oziroma nastajanja umetniπkega dela, zato zahteva nove definicije in nov umetnostni diskurz v okviru medijskih umetnosti. VIDEOTEHNOLOGIJA IN VIDEOMEDIJI # MANUAL “Konvencionalna umetniπka orodja kot so ËopiË, platno in stojalo so nadomestile sodobne tehnologije kot raËunalnik, sintetizator in ekran, zdruæeni v en terminal” (Lischka, Gerhard, 1999: 185). Ker sta digitalni video omogoËila πele razvoj in πirπa dostopnost novih tehnologij ter medijev, je najprej treba osvetliti definicije in obravnave tehnologij, medijev in pojmov, ki se obiËajno povezujejo z njimi, kot so znanost in tehnike. Pojem tehnologija ima πtevilne definicije, ki segajo od klasiËnega razvoja in rabe orodij za reπevanje problemov, do sodobnih definicij uporabne znanosti oziroma “rabo znanstvenih principov za reπevanje problemov”, v najπirπem pomenu pa “vsak ustvarjalni sistem razen osnovnega aparata telesa” (Wilson, 2002: 9, 16). V obiËajnem pomenu je medij posredniπka substanca, preko katere se prenaπa sporoËilo oziroma informacija in predstavlja nekaj, kar je med informacijo in prejemnikom le-te. V umetnosti je medij specifiËna vrsta umetniπke tehnike ali sredstva za izraæanje ali material, ki je uporabljen v specifiËni umetniπki tehniki (npr. slika, les, jeklo). Medij v MIT-ovem Medijskem laboratoriju pomeni tehnologijo elektronske komunikacije, ki se obravnava s staliπËa povezovanja med ljudmi (Brand, 1987). Ob terminu mediji pa se v sodobni literaturi o medijski umetnosti najpogosteje navaja izraz novi mediji, ki se obiËajno nanaπa na skupino relativno novih mnoæiËnih medijev, ki bazirajo na novi informacijski tehnologiji. Izraz novi mediji so v 90. letih popularizirali pisci o tehnologiji v reviji Wired in teoretiki medijskih πtudij. Tako je hitro postal ideoloπko obarvan zaradi tehnoutopistiËnih trditev o revolucionarni druæbeni in osebni koristi novih medijev. Manovich pa ponuja bolj konsistentno definicijo novih medijev: “ko so medi- Mija Lorbek: Vpliv novih medijev na razvoj medijske umetnosti: Primer digitalnega videa 141
Page 2 and 3:
»KZ 220 5 Darij Zadnikar: Umetnost
Page 4 and 5:
Darij Zadnikar: Umetnost v globalni
Page 6:
Darij Zadnikar: Umetnost v globalni
Page 10 and 11:
Janez Polajnar: Prihod za srameælj
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Jurij Meden: Jutri 32 ekonomijo fil
Page 32 and 33:
Samo Rugelj: Digitalna filmska prod
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Igor KorπiË: Neodvisni film ob st
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Peter StankoviË: Reprezentacija sl
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Boπtjan ©aver: Slovenski gorski f
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89: Boπtjan ©aver: Slovenski gorski f
Page 100 and 101: Oliver SertiÊ: Fenomen Bore Lee 10
Page 108 and 109: Aleksandar Gubaπ: Low-fi video gib
Page 116: Aleksandar Gubaπ: Low-fi video gib
Page 120 and 121: Duπan Rutar: Realnost simulacij te
Page 140 and 141: Mija Lorbek: Vpliv novih medijev na
Page 164 and 165: Maple Razsa: Snemanje spektaklov up
Page 176 and 177: Janez Strehovec: Film v Ëasu novom
Page 188 and 189:
Janez Strehovec: Film v Ëasu novom
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 213 and 214:
Tomaæ Horvat Apokalipsa prihaja ..
Page 215 and 216:
znaki apokalipse, ki nas spremljajo
Page 217 and 218:
Jahve namreË ni veË, kot na prime
Page 219 and 220:
olajπujejo prepoznavanje, razumeva
Page 221 and 222:
nologijo in atmosfero, kjer se nam
Page 223 and 224:
no posili ogaben stvor, nakar izve,
Page 225 and 226:
no in æe zato je sprememba v smisl
Page 227 and 228:
The Omega Men (Boris Sagal, 1971),
Page 229 and 230:
uniËiti le z razstrelitvijo njihov
Page 231 and 232:
mehanizmi træne logike. Vse bolj s
Page 233 and 234:
naπa kultura. Njena zmedena filmsk
Page 235 and 236:
ni so le-ti, iz toliko veËje globi
Page 237 and 238:
Seveda se zlo, poneumljeno in razpr
Page 239 and 240:
ma, ki ga lahko apliciramo na t.i.
Page 241:
LITERATURA Artaud, Antonin: Gledali
Page 246 and 247:
Povzetki ‡ Abstracts 248 »lanek
Page 248 and 249:
Povzetki ‡ Abstracts 250 ABSTRACT
Page 250:
Povzetki ‡ Abstracts 252 reveals
show all

Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?