Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Duπan Rutar: Realnost simulacij ter film v globalnem reæimu spektaklov in zabave
134
Film Konstantin je izvrstna
pripoved o sodobnem Ëloveku,
ki je ujet med peklom in nebesi,
zmoæen pa je subjektivacije, tj.
odreπitve. Okoli njega so demoni
in angeli, njegova volja je
edini vzvod njegove svobode.
Zanjo se potegujeta tako bog kot
padli angel.
Angela Dodson: Mislim, da
ima Bog naËrt za vsakogar od nas.
John Constantine: Gospa,
Bog je otrok, ki se igra s farmo
mravelj. NiËesar ne naËrtuje.
Zaradi odsotnosti naËrtovanja
je Ëlovekova svoboda edini
vzvod njegove volje.
John Constantine: Angeli in
demoni ne morejo vstopiti v naπ
svet. Zato nastaja leglo nekakπnih
napol oblikovanih bitij. Njihov vpliv je kroπnjarske narave, saj nam lahko
le πepetajo v uπesa. Posamezna beseda vas lahko opogumi ali pa spremeni vaπo
najbolj prijetno izkuπnjo v najstraπnejπo noËno moro. Med nami æivijo ljudje,
ki so se jih dotaknili demoni, in ljudje, ki so napol angeli. Temu pravijo ravnoteæje.
Jaz to imenujem licemerno sranje.
Svobodne volje ni mogoËe simulirati. Ni je mogoËe digitalno estetizirati.
Svobodna volja je namreË izraz posebne narave realnega sveta. Je izraz njegove
nedoloËenosti in neodloËljivosti/nedoloËljivosti.
Prav zato je ljudem mogoËe zastaviti elementarno vpraπanje: Ali verjamete
v boga? Tako vpraπanje smo sliπali v filmu Kocka NiË (Cube Zero, Ernie Barbarash,
2004). Vpraπanje kajpak terja odgovor.
V virtualnih in simuliranih svetovih je svoboden Ëlovek lahko le motnja in
ima status Realnega, ki ga ni mogoËe digitalizirati.
Integralni informacijski sistemi so zato fantazmatsko izhodiπËe za zasledovanje
svobodnih in odgovornih ljudi. Vse mogoËe informacije o njihovih æivljenjih
vstopajo v sistem, ki jih obdela, soËasno pa spreminja vsakega posameznega
Ëloveka v tarËo. Na trgih je take tarËe mogoËe vstavljati kot vmesnike v sistem
vmesnikov, pri Ëemer integralni sistem dokonËno dobi pravo podobo. Potem
deluje kot namazan.