KATALOG - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
KATALOG - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor KATALOG - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008 M-194. Kaj velja za hladno fronto? a) zavzema širše področje kot topla, bolj strma, slojasti oblaki b) zavzema ožje območje kot topla, bolj strma, slojasti oblaki c) zavzema širše območje kot topla, bolj položna, slojasti oblaki d) zavzema ožje območje kot topla, bolj strma, vertikalno razviti oblaki M-195. Kateri oblaki so značilni za hladno fronto? a) Ci, As, Ns b) Ac, Ns, Cb c) Ci, As, Cb d) Ci, As, St M-196. Kaj velja v anticiklonu? a) visok zračni pritisk, močni vetrovi, počasno dviganje zraka b) nizek zračni pritisk, močni vetrovi, počasno spuščanje zraka c) visok zračni pritisk, šibki vetrovi, počasno spuščanje zraka d) nizek zračni pritisk, šibki vetrovi, hitro dviganje zraka v središču M-197. Od česa dobijo največ energije za razvoj nevihtni oblaki? a) od močnih padavin in električne napetosti b) od kondenzacije vodne pare c) močna vertikalna dviganja in močne padavine d) vrtinčenje toplega in hladnega zraka M-198. Kaj se dogaja pred pričetkom padavin iz nevihtnega oblaka? a) veter se jača, zrak se vse hitreje dviga, začne grmeti b) veter se jača, postane črno, zrak se na tleh močno vrtinči c) stekanje zraka se prekine, nastopi zatišje, nato sledi piš in električni pojavi d) dviganje v blaku se pospešuje, oblak razpada M-199. Kaj so največje nevarnosti, če letalca potegne v nevihtni oblak? a) velik pospešek, preveč vodne pare, turbulenca, izguba orientacije b) zaledenitev letalne naprave, prevelika vidljivost, premočan horizontalni veter,turbulenca c) močni vertikalni tokovi in zaledenitve, nizke T, pomankanje kisika, turbulenca, udari strel, izguba zavesti d) turbulenca, močno vrtinčenje zraka, temperature pod 10˙C , močan piš, padavine M-200. Kaj pomeni, da se zrak dviguje po suhi adiabati in koliko ta znaša? a) zrak se pri dviganju ohlaja brez dovajanja in odvajanja toplote, 10 K/km b) zrak se pri spuščanju segreva z dovajanjem toplote, 10K/km c) zrak se pri dviganju segreva, brez dovajanja toplote, 7K/km d) zrak se pri dviganju suši in ohlaja, z dovajanjem toplote, 7K/km M-201. Kakšen je plast suhega zraka, ki balon pregretega toplega zraka pri dviganju zavira? a) labilna b) indiferentna c) pogojno stabilna d) stabilna M-202. Kje in zakaj se ustavi dvigajoči se zrak v kumulusu lepega vremena ? a) na zgornji površini oblaka, temperatura mu pade pod temperaturo rosišča, izgubi vso vodno paro b) ob inverzijski plasti, temperatura se mu izenači s temperaturo okolišnjega zraka c) na zgornji površini oblaka, temperatura preseže temperaturo okolišnjega zraka d) ustavljati se začne že v bazi oblaka, ker se zaradi kondenzacije začne zmanjševati sila vzgona, ustavi se na vrhu oblaka METEOROLOGIJA (M) 38
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008 M-203. Ali je močnejši veter ob tleh dober za nastanek stalnega termičnega stebra? a) da, ker ves čas odpihuje topel pregret zrak, ki se odlepi od tal in se začne dvigovati b) da, ker še dodatno premeša in ogreje dvigajoči se zrak c) da, ker pospeši pregreti zrak ob tleh, ki tako lažje doseže višino d) ne, ker se veča prizemna turbulenca, ki premeša zrak in ne dovoli, da bi se formirale plasti pregretega zraka M-204. S čim narašča intenzivnost turbulence nevarne za jadralnega padalca ? a) s hitrostjo vetra, z jakostjo sončnega obsevanja,s temperaturno razliko med zrakom na privetrni in zavetrni strani, z oddaljevanjem od zemeljske površine b) s hitrostjo vetra, z večanjem razlike pritiska na tleh, s približevanjem oblakov in z razbitostjo terena preko katerega piha veter c) s hitrostjo vetra, z razbitostjo terena, spremenljivost poraščenosti in nagiba terena, večja na zavetrni strani hribov d) z oddaljevanjem od zemeljske površine , s približevanjem fronte, z manjšanjem temperature in pritiska zraka, z razliko med hladnejšim zrakom ob površju in toplejšim v višinah M-205. Zakaj pri t.i. suhi termiki ne pride do nastanka oblakov ? a) oblaki sicer ves čas nastajajo, vendar se na kondenzacijskem nivoju tudi ves čas uparjajo nazaj v vodno paro in jih zato ne vidimo b) zrak, ki se dviguje, ves čas oddaja vodno paro in se zato še pred kondenzacijskim nivojem ustavi c) zrak je relativno vlažen in s tem relativno težji, zato se zaradi prevelike količine vodne pare ne more dvigniti do kondenzacijskega nivoja d) dvigajočemu zraku se temperatura izenači z okolišnjim zrakom še preden doseže kondenzacijski nivo M-206. Zakaj so spomladi pogostejša močna termična dviganja? a) ker je sonce močnejše kot pozimi, temperaturna razlika med zrakom v višinah in v nižjih plasteh pa je velika b) ker je sonce višje kot pozimi, v gorah pa se zrak relativno bolj segreje kot v dolinah c) ker se dan daljša, sneg v gorah se tali, zrak v dolinah pa se preko noči bolj ohladi d) ker je sonce nižje kot poleti, obenem pa v gorah lahko še leži sneg M-207. Zakaj je burja tako sunkovit veter? a) ker piha največ pozimi, ko je zrak v Primorju hladnejši ,in ker nastopi po prehodu tople fronte preko naših krajev b) ker se hladni zrak prek Krasa in vrhov Dinarskega gorstva zliva proti relativno toplejši Primorski c) ker je tlačna razlika med hladno celino in toplim Primorjem po prehodu ciklona največja d) ker hladno morje vpliva na hladnejši zrak na celini in ga pospešuje preko toplejšega zraka v Primorju METEOROLOGIJA (M) 39
- Page 1 and 2: MINISTRSTVO ZA PROMET U (JP ) REPUB
- Page 3 and 4: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 5 and 6: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 7 and 8: A-50. Katera hitrost je lastna hitr
- Page 9 and 10: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 11 and 12: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 13 and 14: A-110. Glej sliko 1. Kaj označuje
- Page 15 and 16: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 17 and 18: A-149. Na sliki 3 je drsni kot pod
- Page 19 and 20: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 21 and 22: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 23 and 24: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 25 and 26: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 27 and 28: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 29 and 30: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 31 and 32: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 33 and 34: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 35 and 36: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 37: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 41 and 42: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 43 and 44: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 45 and 46: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 47 and 48: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 49 and 50: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 51 and 52: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 53 and 54: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 55 and 56: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 57 and 58: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 59 and 60: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 61 and 62: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 63 and 64: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 65 and 66: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 67 and 68: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 69 and 70: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 71 and 72: Tema: Psihologija Učitelj pilotov
- Page 73 and 74: POSTOPKI V SILI (E) Učitelj piloto
- Page 75 and 76: Učitelj pilotov jadralnega padala
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-203. Ali je močnejši veter ob tleh dober <strong>za</strong> nastanek stalnega termičnega stebra?<br />
a) da, ker ves čas odpihuje topel pregret zrak, ki se odlepi od tal <strong>in</strong> se <strong>za</strong>čne dvigovati<br />
b) da, ker še dodatno premeša <strong>in</strong> ogreje dvigajoči se zrak<br />
c) da, ker pospeši pregreti zrak ob tleh, ki tako lažje doseže viš<strong>in</strong>o<br />
d) ne, ker se veča prizemna turbulenca, ki premeša zrak <strong>in</strong> ne dovoli, da bi se formirale plasti<br />
pregretega zraka<br />
M-204. S čim narašča <strong>in</strong>tenzivnost turbulence nevarne <strong>za</strong> jadralnega padalca ?<br />
a) s hitrostjo vetra, z jakostjo sončnega obsevanja,s temperaturno razliko med zrakom na<br />
privetrni <strong>in</strong> <strong>za</strong>vetrni strani, z oddaljevanjem od zemeljske površ<strong>in</strong>e<br />
b) s hitrostjo vetra, z večanjem razlike pritiska na tleh, s približevanjem oblakov <strong>in</strong> z razbitostjo<br />
terena preko katerega piha veter<br />
c) s hitrostjo vetra, z razbitostjo terena, spremenljivost poraščenosti <strong>in</strong> nagiba terena, večja na<br />
<strong>za</strong>vetrni strani hribov<br />
d) z oddaljevanjem od zemeljske površ<strong>in</strong>e , s približevanjem fronte, z manjšanjem temperature<br />
<strong>in</strong> pritiska zraka, z razliko med hladnejšim zrakom ob površju <strong>in</strong> toplejšim v viš<strong>in</strong>ah<br />
M-205. Zakaj pri t.i. suhi termiki ne pride do nastanka oblakov ?<br />
a) oblaki sicer ves čas nastajajo, vendar se na konden<strong>za</strong>cijskem nivoju tudi ves čas uparjajo<br />
na<strong>za</strong>j v vodno paro <strong>in</strong> jih <strong>za</strong>to ne vidimo<br />
b) zrak, ki se dviguje, ves čas oddaja vodno paro <strong>in</strong> se <strong>za</strong>to še pred konden<strong>za</strong>cijskim nivojem<br />
ustavi<br />
c) zrak je relativno vlažen <strong>in</strong> s tem relativno težji, <strong>za</strong>to se <strong>za</strong>radi prevelike količ<strong>in</strong>e vodne pare ne<br />
more dvigniti do konden<strong>za</strong>cijskega nivoja<br />
d) dvigajočemu zraku se temperatura izenači z okolišnjim zrakom še preden doseže<br />
konden<strong>za</strong>cijski nivo<br />
M-206. Zakaj so spomladi pogostejša močna termična dviganja?<br />
a) ker je sonce močnejše kot pozimi, temperaturna razlika med zrakom v viš<strong>in</strong>ah <strong>in</strong> v nižjih<br />
plasteh pa je velika<br />
b) ker je sonce višje kot pozimi, v gorah pa se zrak relativno bolj segreje kot v dol<strong>in</strong>ah<br />
c) ker se dan daljša, sneg v gorah se tali, zrak v dol<strong>in</strong>ah pa se preko noči bolj ohladi<br />
d) ker je sonce nižje kot poleti, obenem pa v gorah lahko še leži sneg<br />
M-207. Zakaj je burja tako sunkovit veter?<br />
a) ker piha največ pozimi, ko je zrak v Primorju hladnejši ,<strong>in</strong> ker nastopi po prehodu tople fronte<br />
preko naših krajev<br />
b) ker se hladni zrak prek Krasa <strong>in</strong> vrhov D<strong>in</strong>arskega gorstva zliva proti relativno toplejši<br />
Primorski<br />
c) ker je tlačna razlika med hladno cel<strong>in</strong>o <strong>in</strong> toplim Primorjem po prehodu ciklona največja<br />
d) ker hladno morje vpliva na hladnejši zrak na cel<strong>in</strong>i <strong>in</strong> ga pospešuje preko toplejšega zraka v<br />
Primorju<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
39