KATALOG - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

KATALOG - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor KATALOG - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

29.10.2013 Views

A-140. Kje se nahaja brazdna turbolenca? a) Za letalom, v osi trupa b) Za letalom, pod osjo trupa c) Za letalom nad osjo trupa d) Pod letalom Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008 A-141. Kako močna je lahko brazdna turbulenca srednje velikega, počasnega, letala? a) Dovolj, da nam zapre kupolo in celo poškoduje vrvice b) Dokaj močna, da daje nelagoden občutek c) Primerljiva z vletom v srednje močan vzgornik d) Šibka A-142. Kateri element pripomore k zmanjšanju induciranega upora? a) Večja hitrost b) Večja vitkost c) Eliptična tlorisna oblika krila d) Vsi zgornji odgovori so pravilni A-143. Namesto v dolini smo se odločili pristati na ustreznem terenu na hribu, ki leži kakih 1000 metrov višje kot dolina. Kaj lahko pričakujemo ? a) Minimalna hitrost bo za nekaj odstotkov večja b) Minimalna hitrost bo znatno večja c) Minimalna hitrost bo manjša d) Minimalna hitrost ni odvisna od nadmorske višine, ampak od površine krila A-144. Kakšen bo vpliv na lastnosti padala, če s seboj na polet vzamemo nekaj težje opreme, ki tehta 50% pilota? a) Minimalna hitrost in hitrost najboljšega drsnega števila se povečata za 5% b) Minimalna hitrost in hitrost najboljšega drsnega števila se povečata za 22% c) Minimalna hitrost se poveča za 50%, hitrost najboljšega drsnega števila se ne spremeni d) Minimalna hitrost se ne spremeni, hitrost najboljšega drsnega števila se zmanjša za 20% A-145. Katera sila je v drsnem letu enaka sili teže padala in pilota ? a) vzgon b) upor c) Aerodinamična rezultanta d) Navpična komponenta sile vzgona A-146. V drsnem letu v mirnem ozračju je razmerje med silo vzgona in sila upora enako razmerju: a) Med preleteno razdaljo in začetno višino b) med hitrostjo letenja in hitrostjo izgubljanja višine c) Med vpadnim kotom in drsnim kotom d) Vsi trije odgovori so pravilni A-147. Letimo s hitrostjo najboljšega drsnega števila. Potem za trenutek povečamo vpadni kot, tako da nekaj trenutkov letimo horizontalno, nato pa nadaljujemo z drsnim letom. Ali smo na ta način izboljšali drsno število in dolet padala? a) Da, ker smo izgubili manj višine, kot bi jo v stacionarnem drsnem letu b) Da, ker smo prej leteli z vpadnim kotom, ki je menjši od kritičnega, zato imamo zmeraj na voljo nekaj stopinj rezerve. c) Ne, ker smo na ta način zmanjšali hitrost in izgubili bomo več višine, da spet pridemo do hitrosti najboljšega drsnega števila A-148. Razmerje med katerima dvema količinama na sliki 3 predstavlja drsno število? a) 1 in 7 b) 2 in 4 c) 5 in 6 d) 3 in 4 OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A) 16

A-149. Na sliki 3 je drsni kot pod številko: a) 5 in 7 b) 6 c) 7 d) 5 in 6 A-150. Vzgon je na sliki 3 pod številko: a) 3 b) 2 c) 1 d) 4 Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008 A-151. Če želimo ostati v mirnem ozračju čim dlje v zraku, moramo leteti s hitrostjo, ki je hitrostni polari (priloga 2) označena z: a) B b) C c) Ni vrisana, se pa nahaja med B in C d) To iz hitrostne polare ni razvidno A-152. Kako prepoznamo največjo hitrost padala iz hitrostne polare (priloga 2)? a) Hitrost B b) Hitrost C c) Ni vrisana d) To je hitrost, ki ustreza skrajnemu desnemu koncu krivulje A-153. Zakaj je padalo v zavoju bolj obremenjeno, kot v letu naravnost ? a) Ker mora poleg sile teže ustvarjati še silo, ki vleče padalo in pilota po krivulji b) Ker je v nagibu krilo manj učinkovito c) Krilo je močneje obremenjeno samo če v zavoju hkrati potegnemo vrvice A-154. Ali je normalno, da za oster zavoj rabimo več hitrosti? a) Da, to je povsem normalno b) To ni nujno potrebno c) To je odveč, saj s povečevanjem hitrosti lahko poškodujemo padalo A-155. Kako prepoznamo minimalno hitrost padala iz hitrostne polare (priloga 2)? a) Hitrost B b) Hitrost C c) Ni vrisana d) To je hitrost, ki ustreza skrajnemu levem koncu krivulje OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A) 17

A-149. Na sliki 3 je drsni kot pod številko:<br />

a) 5 <strong>in</strong> 7<br />

b) 6<br />

c) 7<br />

d) 5 <strong>in</strong> 6<br />

A-150. Vzgon je na sliki 3 pod številko:<br />

a) 3<br />

b) 2<br />

c) 1<br />

d) 4<br />

Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />

A-151. Če želimo ostati v mirnem ozračju čim dlje v zraku, moramo leteti s hitrostjo, ki je hitrostni polari<br />

(priloga 2) označena z:<br />

a) B<br />

b) C<br />

c) Ni vrisana, se pa nahaja med B <strong>in</strong> C<br />

d) To iz hitrostne polare ni razvidno<br />

A-152. Kako prepoznamo največjo hitrost padala iz hitrostne polare (priloga 2)?<br />

a) Hitrost B<br />

b) Hitrost C<br />

c) Ni vrisana<br />

d) To je hitrost, ki ustre<strong>za</strong> skrajnemu desnemu koncu krivulje<br />

A-153. Zakaj je padalo v <strong>za</strong>voju bolj obremenjeno, kot v letu naravnost ?<br />

a) Ker mora poleg sile teže ustvarjati še silo, ki vleče padalo <strong>in</strong> pilota po krivulji<br />

b) Ker je v nagibu krilo manj uč<strong>in</strong>kovito<br />

c) Krilo je močneje obremenjeno samo če v <strong>za</strong>voju hkrati potegnemo vrvice<br />

A-154. Ali je normalno, da <strong>za</strong> oster <strong>za</strong>voj rabimo več hitrosti?<br />

a) Da, to je povsem normalno<br />

b) To ni nujno potrebno<br />

c) To je odveč, saj s povečevanjem hitrosti lahko poškodujemo padalo<br />

A-155. Kako prepoznamo m<strong>in</strong>imalno hitrost padala iz hitrostne polare (priloga 2)?<br />

a) Hitrost B<br />

b) Hitrost C<br />

c) Ni vrisana<br />

d) To je hitrost, ki ustre<strong>za</strong> skrajnemu levem koncu krivulje<br />

OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />

17

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!