KATALOG - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
KATALOG - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor KATALOG - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
A-140. Kje se nahaja brazdna turbolenca? a) Za letalom, v osi trupa b) Za letalom, pod osjo trupa c) Za letalom nad osjo trupa d) Pod letalom Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008 A-141. Kako močna je lahko brazdna turbulenca srednje velikega, počasnega, letala? a) Dovolj, da nam zapre kupolo in celo poškoduje vrvice b) Dokaj močna, da daje nelagoden občutek c) Primerljiva z vletom v srednje močan vzgornik d) Šibka A-142. Kateri element pripomore k zmanjšanju induciranega upora? a) Večja hitrost b) Večja vitkost c) Eliptična tlorisna oblika krila d) Vsi zgornji odgovori so pravilni A-143. Namesto v dolini smo se odločili pristati na ustreznem terenu na hribu, ki leži kakih 1000 metrov višje kot dolina. Kaj lahko pričakujemo ? a) Minimalna hitrost bo za nekaj odstotkov večja b) Minimalna hitrost bo znatno večja c) Minimalna hitrost bo manjša d) Minimalna hitrost ni odvisna od nadmorske višine, ampak od površine krila A-144. Kakšen bo vpliv na lastnosti padala, če s seboj na polet vzamemo nekaj težje opreme, ki tehta 50% pilota? a) Minimalna hitrost in hitrost najboljšega drsnega števila se povečata za 5% b) Minimalna hitrost in hitrost najboljšega drsnega števila se povečata za 22% c) Minimalna hitrost se poveča za 50%, hitrost najboljšega drsnega števila se ne spremeni d) Minimalna hitrost se ne spremeni, hitrost najboljšega drsnega števila se zmanjša za 20% A-145. Katera sila je v drsnem letu enaka sili teže padala in pilota ? a) vzgon b) upor c) Aerodinamična rezultanta d) Navpična komponenta sile vzgona A-146. V drsnem letu v mirnem ozračju je razmerje med silo vzgona in sila upora enako razmerju: a) Med preleteno razdaljo in začetno višino b) med hitrostjo letenja in hitrostjo izgubljanja višine c) Med vpadnim kotom in drsnim kotom d) Vsi trije odgovori so pravilni A-147. Letimo s hitrostjo najboljšega drsnega števila. Potem za trenutek povečamo vpadni kot, tako da nekaj trenutkov letimo horizontalno, nato pa nadaljujemo z drsnim letom. Ali smo na ta način izboljšali drsno število in dolet padala? a) Da, ker smo izgubili manj višine, kot bi jo v stacionarnem drsnem letu b) Da, ker smo prej leteli z vpadnim kotom, ki je menjši od kritičnega, zato imamo zmeraj na voljo nekaj stopinj rezerve. c) Ne, ker smo na ta način zmanjšali hitrost in izgubili bomo več višine, da spet pridemo do hitrosti najboljšega drsnega števila A-148. Razmerje med katerima dvema količinama na sliki 3 predstavlja drsno število? a) 1 in 7 b) 2 in 4 c) 5 in 6 d) 3 in 4 OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A) 16
A-149. Na sliki 3 je drsni kot pod številko: a) 5 in 7 b) 6 c) 7 d) 5 in 6 A-150. Vzgon je na sliki 3 pod številko: a) 3 b) 2 c) 1 d) 4 Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008 A-151. Če želimo ostati v mirnem ozračju čim dlje v zraku, moramo leteti s hitrostjo, ki je hitrostni polari (priloga 2) označena z: a) B b) C c) Ni vrisana, se pa nahaja med B in C d) To iz hitrostne polare ni razvidno A-152. Kako prepoznamo največjo hitrost padala iz hitrostne polare (priloga 2)? a) Hitrost B b) Hitrost C c) Ni vrisana d) To je hitrost, ki ustreza skrajnemu desnemu koncu krivulje A-153. Zakaj je padalo v zavoju bolj obremenjeno, kot v letu naravnost ? a) Ker mora poleg sile teže ustvarjati še silo, ki vleče padalo in pilota po krivulji b) Ker je v nagibu krilo manj učinkovito c) Krilo je močneje obremenjeno samo če v zavoju hkrati potegnemo vrvice A-154. Ali je normalno, da za oster zavoj rabimo več hitrosti? a) Da, to je povsem normalno b) To ni nujno potrebno c) To je odveč, saj s povečevanjem hitrosti lahko poškodujemo padalo A-155. Kako prepoznamo minimalno hitrost padala iz hitrostne polare (priloga 2)? a) Hitrost B b) Hitrost C c) Ni vrisana d) To je hitrost, ki ustreza skrajnemu levem koncu krivulje OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A) 17
- Page 1 and 2: MINISTRSTVO ZA PROMET U (JP ) REPUB
- Page 3 and 4: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 5 and 6: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 7 and 8: A-50. Katera hitrost je lastna hitr
- Page 9 and 10: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 11 and 12: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 13 and 14: A-110. Glej sliko 1. Kaj označuje
- Page 15: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 19 and 20: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 21 and 22: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 23 and 24: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 25 and 26: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 27 and 28: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 29 and 30: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 31 and 32: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 33 and 34: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 35 and 36: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 37 and 38: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 39 and 40: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 41 and 42: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 43 and 44: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 45 and 46: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 47 and 48: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 49 and 50: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 51 and 52: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 53 and 54: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 55 and 56: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 57 and 58: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 59 and 60: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 61 and 62: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 63 and 64: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 65 and 66: Učitelj pilotov jadralnega padala
A-149. Na sliki 3 je drsni kot pod številko:<br />
a) 5 <strong>in</strong> 7<br />
b) 6<br />
c) 7<br />
d) 5 <strong>in</strong> 6<br />
A-150. Vzgon je na sliki 3 pod številko:<br />
a) 3<br />
b) 2<br />
c) 1<br />
d) 4<br />
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
A-151. Če želimo ostati v mirnem ozračju čim dlje v zraku, moramo leteti s hitrostjo, ki je hitrostni polari<br />
(priloga 2) označena z:<br />
a) B<br />
b) C<br />
c) Ni vrisana, se pa nahaja med B <strong>in</strong> C<br />
d) To iz hitrostne polare ni razvidno<br />
A-152. Kako prepoznamo največjo hitrost padala iz hitrostne polare (priloga 2)?<br />
a) Hitrost B<br />
b) Hitrost C<br />
c) Ni vrisana<br />
d) To je hitrost, ki ustre<strong>za</strong> skrajnemu desnemu koncu krivulje<br />
A-153. Zakaj je padalo v <strong>za</strong>voju bolj obremenjeno, kot v letu naravnost ?<br />
a) Ker mora poleg sile teže ustvarjati še silo, ki vleče padalo <strong>in</strong> pilota po krivulji<br />
b) Ker je v nagibu krilo manj uč<strong>in</strong>kovito<br />
c) Krilo je močneje obremenjeno samo če v <strong>za</strong>voju hkrati potegnemo vrvice<br />
A-154. Ali je normalno, da <strong>za</strong> oster <strong>za</strong>voj rabimo več hitrosti?<br />
a) Da, to je povsem normalno<br />
b) To ni nujno potrebno<br />
c) To je odveč, saj s povečevanjem hitrosti lahko poškodujemo padalo<br />
A-155. Kako prepoznamo m<strong>in</strong>imalno hitrost padala iz hitrostne polare (priloga 2)?<br />
a) Hitrost B<br />
b) Hitrost C<br />
c) Ni vrisana<br />
d) To je hitrost, ki ustre<strong>za</strong> skrajnemu levem koncu krivulje<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
17