KATALOG - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

A-140. Kje se nahaja brazdna turbolenca?
a) Za letalom, v osi trupa
b) Za letalom, pod osjo trupa
c) Za letalom nad osjo trupa
d) Pod letalom
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008
A-141. Kako močna je lahko brazdna turbulenca srednje velikega, počasnega, letala?
a) Dovolj, da nam zapre kupolo in celo poškoduje vrvice
b) Dokaj močna, da daje nelagoden občutek
c) Primerljiva z vletom v srednje močan vzgornik
d) Šibka
A-142. Kateri element pripomore k zmanjšanju induciranega upora?
a) Večja hitrost
b) Večja vitkost
c) Eliptična tlorisna oblika krila
d) Vsi zgornji odgovori so pravilni
A-143. Namesto v dolini smo se odločili pristati na ustreznem terenu na hribu, ki leži kakih 1000 metrov
višje kot dolina. Kaj lahko pričakujemo ?
a) Minimalna hitrost bo za nekaj odstotkov večja
b) Minimalna hitrost bo znatno večja
c) Minimalna hitrost bo manjša
d) Minimalna hitrost ni odvisna od nadmorske višine, ampak od površine krila
A-144. Kakšen bo vpliv na lastnosti padala, če s seboj na polet vzamemo nekaj težje opreme, ki tehta
50% pilota?
a) Minimalna hitrost in hitrost najboljšega drsnega števila se povečata za 5%
b) Minimalna hitrost in hitrost najboljšega drsnega števila se povečata za 22%
c) Minimalna hitrost se poveča za 50%, hitrost najboljšega drsnega števila se ne spremeni
d) Minimalna hitrost se ne spremeni, hitrost najboljšega drsnega števila se zmanjša za 20%
A-145. Katera sila je v drsnem letu enaka sili teže padala in pilota ?
a) vzgon
b) upor
c) Aerodinamična rezultanta
d) Navpična komponenta sile vzgona
A-146. V drsnem letu v mirnem ozračju je razmerje med silo vzgona in sila upora enako razmerju:
a) Med preleteno razdaljo in začetno višino
b) med hitrostjo letenja in hitrostjo izgubljanja višine
c) Med vpadnim kotom in drsnim kotom
d) Vsi trije odgovori so pravilni
A-147. Letimo s hitrostjo najboljšega drsnega števila. Potem za trenutek povečamo vpadni kot, tako da
nekaj trenutkov letimo horizontalno, nato pa nadaljujemo z drsnim letom. Ali smo na ta način
izboljšali drsno število in dolet padala?
a) Da, ker smo izgubili manj višine, kot bi jo v stacionarnem drsnem letu
b) Da, ker smo prej leteli z vpadnim kotom, ki je menjši od kritičnega, zato imamo zmeraj na voljo
nekaj stopinj rezerve.
c) Ne, ker smo na ta način zmanjšali hitrost in izgubili bomo več višine, da spet pridemo do hitrosti
najboljšega drsnega števila
A-148. Razmerje med katerima dvema količinama na sliki 3 predstavlja drsno število?
a) 1 in 7
b) 2 in 4
c) 5 in 6
d) 3 in 4
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)
16