KATALOG - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
KATALOG - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor KATALOG - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008 A-80. Kaj vsebuje priprava na polet ? a) Pregled vremenske situacije in določitev možnih turbulentnih con b) Določitev časa vzleta c) Pilot se glede na svoje izkušnje odloči ali bo letel ali ne d) A, B in C je pravilno A-81. Vzletni prostor moramo izbrati tako, da : a) Je zaščiten od vetra b) Če naenkrat zapiha hrbtni veter lahko še vzletimo c) Je dovolj velik in omogoča varno prekinitev vzleta d) Je na koncu vzletišča prepadna strmina, da nam najkasneje tam uspe vzleteti A-82. Kdaj se izvaja 5 kontrolnih točk ? a) Ko je jadralno padalo položeno in vrvice razpletene b) Tik pred štartom, ko je pilot pripravljen na vzlet c) Med kontrolnim pogledom kupole d) Preden si pilot namesti letalni sedež A-83. Kdaj se prekontrolira A in krmilne vrvice ? a) Samo pri pripravi vrvic pred vzletom b) Le med kontrolo petih kontrolnih točk c) Samo med kontrolnim pogledom kupole tik pred vzletom d) Pri pripravi vrvic pred vzletom in med kontrolo petih kontrolnih točk A-84. Vaše jadralno padalo ima cca. 40 cm dolgo razpoko v 3. celici. Ali lahko kljub temu poletite ? a) Da b) Ne c) Le pri zadostnem čelnem vetru d) Le na ravninskem terenu A-85. Kako prekinemo vzlet ? a) Z močnim enostranskim potegom krmilne vrvice b) Vržemo in uležemo se na tla c) Z obojestranskim zaviranjem jadralnega padala d) Najprej zavremo jadralno padalo na eni strani, nato pa še na drugi strani A-86. Kateri faktorji podaljšujejo dolžino teka pri vzletu ? a) Visoke temperature in višje ležeča vzletna mesta b) Nizke temperature in višje ležeča vzletna mesta c) Nizke temperature in nižje ležeča vzletna mesta d) Niti temperatura, niti nadmorska višina nimata vpliva na dolžino vzletne poti A-87. Kaj se lahko zgodi, če se pilot pri vzvratnem dvigu krila obrne narobe ? a) Nožne vezi se zapletejo b) Krmilne vrvice so blokirane, jadralnega padala ne moremo upravljati c) Ni nevarnosti, takoj po vzletu se bomo lahko v zraku odvrteli d) Jadralno padalo se frontalno zapre A-88. Pri jadranju ob pobočju ne smemo nikoli obračati : a) Stran od pobočja b) Proti vetru c) Proti pobočju d) Ko smo sredi pobočja A-89. Kaj velja za končni dolet v šolskem krogu ? a) Pilot še zadnjič oceni višino pred pristankom b) Z blagimi zavoji zniža odvečno višino c) Pilot s »pumpanjem« s komandami zniža odvečno višino d) V zadnjih metrih nad tlemi pilot umiri let, leti naravnost in se nagnjen naprej pripravi na pristanek OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A) 10
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008 A-90. Kaj stori pilot takoj po pristanku ? a) Pomaga še komu drugemu pri zlaganju jadralnega padala b) Preveri svojo opremo c) Zabeleži svoj polet v knjižico letenja d) Nabere svoje jadralno padalo in se umakne s pristajalnega prostora A-91. Kako pristajamo na pobočju ? a) Vedno proti vetru b) Prečno na pobočje c) Po pobočju navzdol d) Z vetrom proti hribu A-92. Kakšen teren je najbolj ustrezen za zahteven pristanek v sili ? a) Listnat gozd b) Skalnat, prepaden teren c) Smrekov gozd d) Električna napeljava A-93. Kateri od naštetih inštrumentov se ne uporablja v jadralnem padalstvu ? a) Variometer b) Koordinator zdrsa in zavoja c) Višinomer d) Inštrument za merjenje hitrosti A-94. S katerim od naštetih inštrumentov lahko merimo lastno hitrost jadralnega padala ? a) Z nobenim od inštrumentov v jadralnem padalstvu b) Variometrom c) Inštrumentom za merjenje hitrosti na principu obtekanja zraka d) Anemometrom A-95. Tehnični princip merjenja višine je merjenje : a) Zračnega tlaka b) Zračne razdalje pod pilotom c) Temperature in temperaturnega gradienta d) Višine nad tlemi A-96. Kaj se meri z GPS inštrumentom ? a) Lastno hitrost letenja b) Potovalno hitrost c) Vertikalno hitrost d) Hitrost vetra A-97. Kaj nam pove podatek o gostoti zraka? a) Pove, koliko tehta določeni volumen zraka pri danih pogojih b) Pove, koliko delcev in nečistoč se nahaja v kubičnem metru zraka c) Pove, kakšna je optična prepustnost zraka zaradi vsebnosti vodne pare d) Ta podatek nima predstavne vrednosti, uporablja se samo pri izračunih A-98. Kako se običajno spreminja zračni tlak v atmosferi z naraščajočo višino? a) Tlak raste b) Tlak pada c) Tlak ostaja v povprečju nespremenjen d) To je odvisno od letnega časa A-99. Kaj je Mednarodna Standardna Atmosfera? a) Mednarodna meteorološka organizacija, ki zbira statistike meteoroloških parametrov b) Standard, ki predpisuje osrednje vrednosti fizikalnih količin zraka, ki se uporabljajo v izračunih v letalstvu c) To je seznam letnih povprečnih vrednosti parametrov zračne mase d) To je seznam povprečnih vrednosti parametrov zraka, izmerjenih na 0-tem poldnevniku OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A) 11
- Page 1 and 2: MINISTRSTVO ZA PROMET U (JP ) REPUB
- Page 3 and 4: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 5 and 6: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 7 and 8: A-50. Katera hitrost je lastna hitr
- Page 9: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 13 and 14: A-110. Glej sliko 1. Kaj označuje
- Page 15 and 16: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 17 and 18: A-149. Na sliki 3 je drsni kot pod
- Page 19 and 20: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 21 and 22: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 23 and 24: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 25 and 26: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 27 and 28: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 29 and 30: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 31 and 32: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 33 and 34: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 35 and 36: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 37 and 38: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 39 and 40: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 41 and 42: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 43 and 44: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 45 and 46: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 47 and 48: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 49 and 50: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 51 and 52: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 53 and 54: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 55 and 56: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 57 and 58: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 59 and 60: Učitelj pilotov jadralnega padala
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
A-80. Kaj vsebuje priprava na polet ?<br />
a) Pregled vremenske situacije <strong>in</strong> določitev možnih turbulentnih con<br />
b) Določitev časa vzleta<br />
c) Pilot se glede na svoje izkušnje odloči ali bo letel ali ne<br />
d) A, B <strong>in</strong> C je pravilno<br />
A-81. Vzletni <strong>prostor</strong> moramo izbrati tako, da :<br />
a) Je <strong>za</strong>ščiten od vetra<br />
b) Če naenkrat <strong>za</strong>piha hrbtni veter lahko še vzletimo<br />
c) Je dovolj velik <strong>in</strong> omogoča varno prek<strong>in</strong>itev vzleta<br />
d) Je na koncu vzletišča prepadna strm<strong>in</strong>a, da nam najkasneje tam uspe vzleteti<br />
A-82. Kdaj se izvaja 5 kontrolnih točk ?<br />
a) Ko je jadralno padalo položeno <strong>in</strong> vrvice razpletene<br />
b) Tik pred štartom, ko je pilot pripravljen na vzlet<br />
c) Med kontrolnim pogledom kupole<br />
d) Preden si pilot namesti letalni sedež<br />
A-83. Kdaj se prekontrolira A <strong>in</strong> krmilne vrvice ?<br />
a) Samo pri pripravi vrvic pred vzletom<br />
b) Le med kontrolo petih kontrolnih točk<br />
c) Samo med kontrolnim pogledom kupole tik pred vzletom<br />
d) Pri pripravi vrvic pred vzletom <strong>in</strong> med kontrolo petih kontrolnih točk<br />
A-84. Vaše jadralno padalo ima cca. 40 cm dolgo razpoko v 3. celici. Ali lahko kljub temu poletite ?<br />
a) Da<br />
b) Ne<br />
c) Le pri <strong>za</strong>dostnem čelnem vetru<br />
d) Le na ravn<strong>in</strong>skem terenu<br />
A-85. Kako prek<strong>in</strong>emo vzlet ?<br />
a) Z močnim enostranskim potegom krmilne vrvice<br />
b) Vržemo <strong>in</strong> uležemo se na tla<br />
c) Z obojestranskim <strong>za</strong>viranjem jadralnega padala<br />
d) Najprej <strong>za</strong>vremo jadralno padalo na eni strani, nato pa še na drugi strani<br />
A-86. Kateri faktorji podaljšujejo dolž<strong>in</strong>o teka pri vzletu ?<br />
a) Visoke temperature <strong>in</strong> višje ležeča vzletna mesta<br />
b) Nizke temperature <strong>in</strong> višje ležeča vzletna mesta<br />
c) Nizke temperature <strong>in</strong> nižje ležeča vzletna mesta<br />
d) Niti temperatura, niti nadmorska viš<strong>in</strong>a nimata vpliva na dolž<strong>in</strong>o vzletne poti<br />
A-87. Kaj se lahko zgodi, če se pilot pri vzvratnem dvigu krila obrne narobe ?<br />
a) Nožne vezi se <strong>za</strong>pletejo<br />
b) Krmilne vrvice so blokirane, jadralnega padala ne moremo upravljati<br />
c) Ni nevarnosti, takoj po vzletu se bomo lahko v zraku odvrteli<br />
d) Jadralno padalo se frontalno <strong>za</strong>pre<br />
A-88. Pri jadranju ob pobočju ne smemo nikoli obračati :<br />
a) Stran od pobočja<br />
b) Proti vetru<br />
c) Proti pobočju<br />
d) Ko smo sredi pobočja<br />
A-89. Kaj velja <strong>za</strong> končni dolet v šolskem krogu ?<br />
a) Pilot še <strong>za</strong>dnjič oceni viš<strong>in</strong>o pred pristankom<br />
b) Z blagimi <strong>za</strong>voji zniža odvečno viš<strong>in</strong>o<br />
c) Pilot s »pumpanjem« s komandami zniža odvečno viš<strong>in</strong>o<br />
d) V <strong>za</strong>dnjih metrih nad tlemi pilot umiri let, leti naravnost <strong>in</strong> se nagnjen naprej pripravi na pristanek<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
10
Change language