KATALOG - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

MINISTRSTVO ZA PROMET U (JP ) 

REPUBLIKE SLOVENIJE 30052008 

Ref.kat. 2008 

KATALOG 

IZPITNIH VPRAŠANJ 

RATING: 

UČITELJ PILOTOV JADRALNEGA PADALA 

LJUBLJANA 2008

Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008 

OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A) 

A-01. Katero telo ima pri enakem čelnem preseku in enaki hitrosti dotekajočega zraka najmanjši upor ? 

a) Ravna plošča 

b) Krogla 

c) Moderen profil krila 

d) Naprej obrnjena votla polkrogla 

A-02. Katero telo ima največji upor pri enakem čelnem prerezu ? 

a) Naprej obrnjena votla polkrogla 

b) Ravna plošča 

c) Krogla 

d) Aerodinamično telo 

A-03. Laminaren tok opišemo : 

a) Zračni delci se gibljejo po praktično vzporednih poteh 

b) Zračni delci se gibljejo po zvrtinčenih poteh 

c) Zračni delci se gibljejo v smeri dotekajočega zraka 

d) Zračni delci se gibljejo v nasprotni smeri od dotekajočega zraka 

A-04. Kako se oblikuje profil jadralnega padala ? 

a) Je posledica podtlaka nad kupolo 

b) Je posledica nadtlaka pod kupolo 

c) Je posledica nadtlaka v kupoli 

d) Je posledica podtlaka v kupoli 

A-05. V kateri točki prijemlje sila teže ? 

a) Težišču 

b) Zastojni točki 

c) Diferencialni točki 

d) Središču 

A-06. Upor deluje v smeri : 

a) Mase 

b) Vzgona 

c) Relativnega zračnega toka 

d) Sile teže 

A-07. Katera sila deluje v drsnem letu nasproti sile teže ? 

a) Upor 

b) Vzgon 

c) Rezultanta aerodinamičnih sil 

d) Masa 

A-08. Kaj razumemo kot drsni kot ? 

a) Je kot med tetivo profila in smerjo relativnega zračnega toka 

b) Je kot med horizontalno in vertikalno potjo jadralnega padala 

c) Je kot med tetivo profila in horizontalno ravnino oziroma podlago 

d) Je kot med smerjo hitrosti letenja in horizontalno ravnino oziroma podlago 

A-09. Kako imenujemo rezultanto, ki je rezultat sile vzgona in sile upora ? 

a) Masa 

b) RAS (rezultanta aerodinamičnih sil) 

c) Sila teže 

d) Teža 

A-10. Vzgon deluje : 

a) Nasproti sile teže 

b) Nasproti sile upora 

c) Pravokotno na silo upora 

d) Nasproti smeri centripetalne sile 


2


A-11. Pod kakšnim kotom deluje vzgon glede na smer dotekajočega zraka ? 

a) 180 stopinj 

b) 45 stopinj 

c) 90 stopinj 

d) 135 stopinj 

A-12. Kateri od naštetih dejavnikov je za velikost vzgona nepomemben ? 

a) Lastna hitrost 

b) Hitrost vetra 

c) Površina krila 

d) Gostota zraka 

A-13. Kateri od naštetih dejavnikov je za nastanek vzgona nepomemben ? 

a) Potovalna hitrost 

b) Lastna hitrost 

c) Vpadni kot krila 

d) Površina krila 

A-14. Kateri dejavniki v glavnem vplivajo na velikost vzgona ? 

a) Profil, hitrost, površina 

b) Hitrost, teža, termika 

c) Površina, hitrost, upor 

d) Hitrost, čelni prerez, zastojni tlak 

A-15. Kako se porazdeli vzgon po kupoli ? 

a) Največji del ga je na prednji tretjini kupole 

b) Največji del ga je na zadnji tretjini kupole 

c) Enakomerno se porazdeli po kupoli 

d) Neenakomerno se porazdeli po kupoli 

A-16. Pri ukrivljenem profilu je : 

a) Zgornja pot obtekanja zračnega toka krajša od spodnje 

b) Spodnja pot obtekanja zračnega toka daljša kot zgornja 

c) Zgornja pot obtekanja zračnega toka ista kot spodnja. 

d) Zgornja pot obtekanja zračnega toka daljša kot spodnja 

A-17. Pri vsakem profilu, ki tvori vzgon, na zgornji strani zračni tok obteka krilo : 

a) Z večjo hitrostjo 

b) Z manjšo hitrostjo 

c) Enako hitrostjo 

d) Hitrejša je mejna plast 

A-18. Vzgon nastane zaradi : 

a) Podtlaka in nadtlaka na zgornji površini kupole 

b) Podtlaka in nadtlaka okoli kupole 

c) Podtlaka na zgornji strani in nadtlaka na spodnji strani kupole 

d) Mejne plasti 

A-19. Katera trditev glede nastanka vzgona je pravilna ? 

a) Vzgon nastaja le na zgornji strani kupole 

b) Vzgon nastaja kot posledica nadtlaka in podtlaka 

c) Vzgon se enakomerno porazdeli po vsej kupoli 

d) Vzgona je 55% na zgornji in 45% na spodnji strani kupole 

A-20. Katera razdelitev sil vzgona na ukrivljenem nesimetričnem profilu je pravilna ? 

a) 1/3 nadtlak na zgornji strani, 2/3 podtlak na spodnji strani 

b) 2/3 podtlak na zgornji strani, 1/3 nadtlak na spodnji strani 

c) 2/3 nadtlak na zgornji strani, 1/3 podtlak na spodnji strani 

d) 2/3 podtlak na spodnji strani, 1/3 nadtlak na zgornji strani 


3


A-21. Kje na jadralnem padalu prevladuje podtlak ? 

a) Pod kupolo 

b) Nikjer na jadralnem padalu 

c) Na zgornji strani krila 

d) V kupoli 

A-22. V drsnem letu je prednji rob profila krila usmerjen : 

a) Rahlo navzgor 

b) Rahlo navzdol 

c) Vodoravno 

d) Zaprt navzdol 

A-23. Učinek debelega in močno ukrivljenega profila je : 

a) Majhen vzgon pri visokih hitrostih 

b) Velik vzgon pri nizkih hitrostih 

c) Ugodno drsno število pri majhni hitrosti in pri pristajanju 

d) Visoka površinska obremenitev zaradi velike prostornine krila 

A-24. Kaj dosežemo s krajšanjem sprednjih nosilnih vrvic ? 

a) Vpadni kot se zmanjša, jadralno padalo leti hitreje 

b) Vpadni kot se spremeni, jadralno padalo leti počasneje 

c) Pristajanje je lažje 

d) Pri vzletanju krilo ne bo imelo tendence prehitevanja 

A-25. Katera trditev je pravilna pri uporabi pospeševalnika : 

a) Poveča se hitrost in dolet, zmanjša se nadtlak v kupoli 

b) Lastna hitrost jadralnega padala je večja, poveča se prečna stabilnost 

c) Povečata se vpadni kot in potovalna hitrost 

d) Povečajo se horizontalna hitrost, propadanje in tendenca zapiranja 

A-26. Kaj velja pri uporabi pospeševalnika ? 

a) Jadralno padalo leti zaradi večje hitrosti bolj stabilno 

b) Jadralno padalo je bolj občutljivo za zapiranja 

c) Obstaja večja nevarnost prevlečenega leta 

d) Da poravnamo kupolo moramo začeti zavirati 

A-27. Trimerji na jadralnem padalu : 

a) Izboljšajo drsni kot pri brezveterju 

b) So nameščeni na zadnjih nosilnih trakovih 

c) So nameščeni na sprednjih nosilnih vrvicah 

d) Se lahko brez pomislekov spreminjajo na vsakem jadralnem padalu 

A-28. Kaj pomeni, če so zadnje vrvice jadralnega padala skrajšane ? 

a) Nastavljeni vpadni kot krila je povečan, možnost prekinitve vzgona 

b) Vzlet je lažji 

c) Jadralno padalo leti hitreje 

d) Dviganje jadralnega padala je lažje 

A-29. Kaj se lahko zgodi, če so A in B nosilne vrvice raztegnjene ? 

a) Jadralno padalo lahko gre v prevlečen let in v njem ostane 

b) Moten štart 

c) Uporaba pospeševalnika ni dovolj učinkovita 

d) Težko naredimo full stall 

A-30. Kam se pomika center potiska, ko povečujemo vpadni kot ? 

a) Center potiska ostane v isti točki ne glede na spremembo vpadnega kota 

b) Center potiska se pomika proti zadnjemu robu profila, najdlje je pomaknjen nazaj pri kritičnem 

vpadnem kotu 

c) Center potiska se pomika proti prednjemu robu profila, najdlje je pomaknjen naprej pri kritičnem 

vpadnem kotu 

d) Center potiska se pomika pri manjših vpadnih kotih proti prednjemu robu profila, pri večjih 

vpadnih kotih pa proti zadnjemu robu profila 


4


A-31. Pri počasnem letenju povečujemo vpadni kot, zato : 

a) Se upor zmanjšuje 

b) Se upor povečuje 

c) Upor se ne spreminja 

d) Aerodinamične sile se zmanjšajo 

A-32. Nevarnost prekinitve vzgona je posebno velika pri : 

a) Močno zavrtem krilu in velikih vpadnih kotih 

b) Popuščenih krmilnih vrvicah 

c) Hitrem letenju 

d) Pohojenem pospeševalniku 

A-33. Kaj je nevarno kadar predolgo zaviramo : 

a) Pri pristajanju jadralno padalo ne bo dovolj zavrto 

b) Jadralno padalo bo prehitro 

c) Lahko pride do odtrganja zračnega toka 

d) V pristanku bomo predolgi 

A-34. Pri popolnem zlomu vzgona : 

a) Vzgona ni 

b) Deluje le še upor 

c) Tlak v notranjosti krila se zmanjša 

d) A in C sta pravilna 

A-35. Kaj lahko poveča tendenco jadralnega padala k prevlečenemu letu ? 

a) Vlažno ali mokro krilo 

b) Povečana propustnost blaga 

c) Če ima jadralno padalo zaradi preobremenitev že raztegnjene vrvice na A in B liniji 

d) A , B in C je pravilno 

A-36. Kaj se lahko zgodi, če so krmilne vrvice nastavljene 40 cm prekratko ? 

a) Vzlet ni mogoč 

b) Jadralno padalo leti prepočasi, vpadni kot je močno povečan, možnost zloma vzgona 

c) Vzlet je mogoč, prevelike hitrosti 

d) Jadralnega padala se pri vzletu ne da ustaviti 

A-37. Kaj je posledica 15 cm predolgo nastavljenih zavor ? 

a) Potrebni so bolj globoki potegi krmilnih vrvic 

b) Hitrost letenja je premajhna 

c) Vzlet ni mogoč 

d) Brez vpliva 

A-38. Iz polare hitrosti jadralnega padala lahko razberemo : 

a) Maksimalni nagib v kroženju 

b) Hitrost letenja pri najboljšem drsnem razmerju 

c) Dopustno največjo hitrost 

d) Hitrost vetra 

A-39. V polarnem diagramu je točka največjega propadanja (Priloga št. 2) : 

a) A 

b) B 

c) C 

d) D 

A-40. Katera točka je točka najboljše finese (Priloga št. 2) ? 

a) A 

b) B 

c) C 

d) D 


5


A-41. Kaj velja za hitrost najboljšega planiranja ? 

a) Dosežemo jo tako, da letimo s 50% uporabo pospeševalnika 

b) Je malo manjša kot hitrost pri najmanjšem propadanju 

c) Je malo večja kot hitrost najmanjšega propadanja 

d) Dosežemo jo s približno 50% zaviranjem 

A-42. Običajno ima jadralno padalo najboljšo fineso ali pa najmanjše propadanje pri naslednjem načinu 

letenja : 

a) Zmerno pospešeno jadralno padalo leti z najboljšo fineso, rahlo zavrto pa ima najmanjše 

propadanje 

b) Za najboljšo fineso moramo leteti jadralno padalo nezavrto, za najmanjše propadanje pa 20-40 

cm zavrto 

c) Najboljša finesa je pri 20% zavrtem jadralnem padalu, najmanjše propadanje pa pri 30% zaviranju 

d) S 50% zaviranjem dosežemo najboljšo fineso, z nezavrtim jadralnim padalom pa najmanjše 

propadanje 

A-43. Če leti jadralno padalo s hitrostjo najboljše finese : 

a) Je vzgon večji od upora 

b) Sta vzgon in upor enaka 

c) So krmilne vrvice na pol zategnjene 

d) Je zastojni tlak jadralnega padala največji 

A-44. Drsno število pove : 

a) Kako odporno je jadralno padalo na trenje 

b) Kako se spreminja vzgon z različnimi vpadnimi koti 

c) Kakšno je razmerje med preleteno vodoravno razdaljo in izgubljeno višino 

d) Kakšno je razmerje med nastavitvenim in in vpadnim kotom 

A-45. Kakšno fineso ima jadralno padalo, ki v mirnem ozračju iz 600 m relativne višine preleti razdaljo 

4,2 km ? 

a) 6 

b) 7 

c) 1:4 

d) 5 

A-46. Jadralno padalo preleti razdaljo 900 m v brezveterju pri višinski razliki 300 m. Kako daleč preleti 

jadralno padalo pri višinski razliki 2100 m ? 

a) 2,5 km 

b) 4,8 km 

c) 5,3 km 

d) 6,3 km 

A-47. Kako se spremeni drsno število jadralnega padala, ki ima pri brezveterju in lastni hitrosti letenja 

30 km/h drsno število 4, če leti z isto lastno hitrostjo pri hrbtnem vetru 30 km/h ? 

a) Drsno število je 8 

b) Drsno število je 6 

c) Drsno število je 10 

d) Drsno število se ne spremeni 

A-48. Če je lastna hitost padala 34 km/h in piha čelni veter 17 km/h : 

a) Se drsno razmerje podvoji 

b) Se drsno razmerje približno razpolovi 

c) Se drsni kot približno podvoji 

d) B in C je pravilno 

A-49. Razpon hitrosti jadralnega padala se razteza : 

a) Od hitrosti vetra do hitrosti letenja 

b) Od hitrosti letenja do maksimalne dovoljene hitrosti 

c) Od minimalne hitrosti do maksimalne hitrosti 

d) Od hitrosti zloma vzgona do hitrosti najboljše finese 


6

A-50. Katera hitrost je lastna hitrost letenja ? 

a) Hitrost gibanja glede na okoliški zrak 

b) Hitrost gibanja glede na tla 

c) Hitrost vetra 

d) Hitrost čelnega vetra 

A-51. Katera hitrost je najvažnejša za letenje ? 

a) Potovalna hitrost 

b) Hitrost letenja glede na okoliški zrak 

c) Hitrost vetra 

d) Hitrost padanja 


A-52. Ali pri jadralnem letenju pomeni letenje naprej hkrati tudi letenje navzdol glede na okoliški zrak ? 

a) Ne, ob ugodnih razmerah se lahko glede na okoliški zrak tudi dvigujemo 

b) Ni povezave 

c) Da 

d) Da, razen takrat, kadar je sila upora enaka sili vzgona 

A-53. Če leti pilot jadralno padalo nezavrto : 

a) Je v turbulentnem zraku bolj dovzetno za zapiranja 

b) Obstaja nevarnost da bo pilota prehitelo 

c) Je v turbulentnem zraku manj dovzetno za zapiranja 

d) Je v mirnem zraku manj dovzetno za zapiranja 

A-54. S kakšno hitrostjo naj teoretično leti pilot v termičnem dviganju, da bo dosegel maksimalno 

dviganje ? 

a) Z minimalno hitrostjo 

b) Z maksimalno hitrostjo 

c) S hitrostjo najboljše finese 

d) S hitrostjo minimalnega propadanja 

A-55. Kakšne zavoje naj dela pilot v šibkih širokih termičnih dviganjih ? 

a) Z obojestranskim zaviranjem in nagibom s težo popolnoma nazaj 

b) Z rahlim zaviranjem in nagibom s težo na notranjo stran zavoja 

c) Z močnim zaviranjem na notranji strani in brez nagiba s težo 

d) Z obojestranskim zaviranjem in nagibom s težo na zunanjo stran 

A-56. Osnovna nastavitev konstrukcijskega vpadnega kota naj bi zagotavljala : 

a) Da jadralno padalo leti stabilno naravnost s pravilno hitrostjo in je dobro upravljivo 

b) Da jadralno padalo pri polovičnem potegu krmilnih vrvic leti z najbolšo fineso 

c) Da jadralno padalo leti s hitrostjo najmanjšega propadanja 

d) Nobeden od naštetih odgovorov ni pravilen 

A-57. Večja krilna obremenitev povzroči : 

a) Večjo stabilnost glede na zapiranje, večjo trim hitrost, večje propadanje, povečano odzivnost krila 

b) Večjo prodornost in fineso 

c) Bolj varno izvedbo ušes in manjši vpadni kot 

d) Večjo stabilnost in odpornost na zapiranja ter bolj optimalno razmerje med Vh in Vv 

A-58. Kako vpliva povečanje krilne obremenitve na hitrost ? 

a) Zmanjša se 

b) Poveča se 

c) Ne vpliva 

d) Spremeni se le polara krila 

A-59. Kako vpliva povečanje krilne obremenitve na minimalno hitrost ? 

a) Minimalna hitrost se zmanjša 

b) Minimalna hitrost se poveča 

c) Minimalna hitrost ostane ista 

d) Nima vpliva 


7


A-60. Težji piloti letijo z enakim jadralnim padalom v primerjavi z lažjimi piloti : 

a) Počasneje 

b) Enako hitro 

c) Pri čelnem vetru počasneje 

d) Hitreje 

A-61. Kateri upor deluje na krilu jadralnega padala v letu ? 

a) Upor trenja 

b) Tlačni (oblikovni) upor 

c) Inducirani upora 

d) A, B in C je pravilno 

A-62. Zaradi izenačevanja tlaka na koncih krila nastane : 

a) Upor trenja 

b) Površinski upor 

c) Inducirani upor 

d) Interferenčni upor 

A-63. Kako lahko zmanjšamo inducirani upor ? 

a) S čim večjo težo pilota 

b) Z manjšo vitkostjo krila 

c) Z večjo vitkostjo krila 

d) S čim bolj gladko zgornjo površino krila 

A-64. S povečanjem vitkosti krila povzročimo : 

a) Zmanjšanje induciranega upora 

b) Povečanje induciranega upora 

c) Nobene spremembe na induciran upor 

d) Zmanjšanje upora interference 

A-65. Nihalna stabilnost pomeni : 

a) Stabilnost jadralnega padala po prečni osi 

b) Stabilnost jadralnega padala pri zlomu vzgona 

c) Stabilnost jadralnega padala po vzdolžni osi 

d) A in C sta pravilna 

A-66. Pri nenadnih sunkih vetra in pri letu v območje z močnimi termičnimi dviganji nastane moment, ki 

povzroči močna nihanja okoli : 

a) Vzdolžne osi jadralnega padala 

b) Horizontalne osi jadralnega padala 

c) Prečne osi jadralnega padala 

d) Navpične osi jadralnega padala 

A-67. Močno zategnjena (prekratka) prsna vez letalskega sedeža : 

a) Poveča možnost rotacije pilota okoli navpičnice 

b) Otežuje krmiljenje s prenosom teže 

c) Poslabša tendenco jadralnega padala, da ostaja v spirali 


A-68. Katere so prednosti nizkega vpetja na sedežu jadralnega padala ? 

a) Boljše letalne sposobnosti krila 

b) Boljše upravljanje krila 

c) Večja stabilnost 

d) Ni nobene prednosti 

A-69. Kakšne posledice ima nizko vpetje na sedežu jadralnega padala ? 

a) Zmanjšana prečna stabilnost v sedežu, večja možnost navitja pri zapiranjih 

b) Pristajanje je težje 

c) Ni mogoče izvajati ostrih zavojev 

d) Ko izvajamo zavoj, se krilo slabše odziva 


8


A-70. Trdnost profila jadralnega padala je odvisna od : 

a) Hitrosti 

b) Števila celic kupole 

c) Trdnosti materiala kupole 

d) Velikosti vstopnih odprtin v kupoli 

A-71. Upor telesa se pri naraščajoči hitrosti letenja pri istem vpadnem kotu povečuje : 

a) Linearno (premočrtno) s hitrostjo 

b) S kvadratom hitrosti 

c) Trikrat hitreje kot hitrost 

d) Ostaja približno enak 

A-72. Kako se spremeni sila upora na telo pri podvojitvi hitrosti obtekanja ? 

a) Se ne spremeni 

b) Podvoji se 

c) Je šestkrat večja 

d) Je štirikrat večja 

A-73. Ali se spremeni količnik upora telesa, če se hitrost obtekanja podvoji in če se, za koliko ? 

a) Se ne spremeni 

b) Podvoji se 

c) Je štirikrat večji 

d) Je šestkrat večji 

A-74. Upor, ki ga povzroča obtekajoči zrak, se glede na povečanje površine krila pri isti hitrosti poveča : 

a) S kvadratom 

b) Polovično 

c) Linearno 

d) Aritmetično 

A-75. Kako se spremeni upor telesa pri podvojitvi površine in isti hitrosti obtekajočega zraka ? 

a) Se podvoji 

b) Se početveri 

c) Se ne spremeni 

d) Se prepolovi 

A-76. Letenje v zavoju avtomatično pomeni : 

a) Manjše propadanje 

b) Enako propadanje 

c) Boljše vzpenjanje 

d) Večje propadanje 

A-77. Katera dodatna sila deluje pri zavijanju na jadralno padalo za razliko od letenja naravnost ? 

a) Centrifugalna sila 

b) Skupna teža 

c) Zavojni upor 

d) Poteg krmilnih vrvic 

A-78. Kaj se dogaja s krilno obremenitvijo v zavoju glede na normalen let ? 

a) Obremenitve na krilo se v zavoju vedno povečujejo počasi 

b) Obremenitve ostanejo nespremenjene 

c) Obremenitve na krilo se v zavoju vedno povečajo, stopnja obremenitve pa je odvisna od nagiba in 

intenzivnosti zavoja 

d) Obremenitve na krilo se v zavoju vedno zmanjšajo 

A-79. Kdaj se pričnejo priprave na letenje ? 

a) Na vzletišču 

b) V področju letenja 

c) Doma 

d) V zraku 


9


A-80. Kaj vsebuje priprava na polet ? 

a) Pregled vremenske situacije in določitev možnih turbulentnih con 

b) Določitev časa vzleta 

c) Pilot se glede na svoje izkušnje odloči ali bo letel ali ne 


A-81. Vzletni prostor moramo izbrati tako, da : 

a) Je zaščiten od vetra 

b) Če naenkrat zapiha hrbtni veter lahko še vzletimo 

c) Je dovolj velik in omogoča varno prekinitev vzleta 

d) Je na koncu vzletišča prepadna strmina, da nam najkasneje tam uspe vzleteti 

A-82. Kdaj se izvaja 5 kontrolnih točk ? 

a) Ko je jadralno padalo položeno in vrvice razpletene 

b) Tik pred štartom, ko je pilot pripravljen na vzlet 

c) Med kontrolnim pogledom kupole 

d) Preden si pilot namesti letalni sedež 

A-83. Kdaj se prekontrolira A in krmilne vrvice ? 

a) Samo pri pripravi vrvic pred vzletom 

b) Le med kontrolo petih kontrolnih točk 

c) Samo med kontrolnim pogledom kupole tik pred vzletom 

d) Pri pripravi vrvic pred vzletom in med kontrolo petih kontrolnih točk 

A-84. Vaše jadralno padalo ima cca. 40 cm dolgo razpoko v 3. celici. Ali lahko kljub temu poletite ? 

a) Da 

b) Ne 

c) Le pri zadostnem čelnem vetru 

d) Le na ravninskem terenu 

A-85. Kako prekinemo vzlet ? 

a) Z močnim enostranskim potegom krmilne vrvice 

b) Vržemo in uležemo se na tla 

c) Z obojestranskim zaviranjem jadralnega padala 

d) Najprej zavremo jadralno padalo na eni strani, nato pa še na drugi strani 

A-86. Kateri faktorji podaljšujejo dolžino teka pri vzletu ? 

a) Visoke temperature in višje ležeča vzletna mesta 

b) Nizke temperature in višje ležeča vzletna mesta 

c) Nizke temperature in nižje ležeča vzletna mesta 

d) Niti temperatura, niti nadmorska višina nimata vpliva na dolžino vzletne poti 

A-87. Kaj se lahko zgodi, če se pilot pri vzvratnem dvigu krila obrne narobe ? 

a) Nožne vezi se zapletejo 

b) Krmilne vrvice so blokirane, jadralnega padala ne moremo upravljati 

c) Ni nevarnosti, takoj po vzletu se bomo lahko v zraku odvrteli 

d) Jadralno padalo se frontalno zapre 

A-88. Pri jadranju ob pobočju ne smemo nikoli obračati : 

a) Stran od pobočja 

b) Proti vetru 

c) Proti pobočju 

d) Ko smo sredi pobočja 

A-89. Kaj velja za končni dolet v šolskem krogu ? 

a) Pilot še zadnjič oceni višino pred pristankom 

b) Z blagimi zavoji zniža odvečno višino 

c) Pilot s »pumpanjem« s komandami zniža odvečno višino 

d) V zadnjih metrih nad tlemi pilot umiri let, leti naravnost in se nagnjen naprej pripravi na pristanek 


10


A-90. Kaj stori pilot takoj po pristanku ? 

a) Pomaga še komu drugemu pri zlaganju jadralnega padala 

b) Preveri svojo opremo 

c) Zabeleži svoj polet v knjižico letenja 

d) Nabere svoje jadralno padalo in se umakne s pristajalnega prostora 

A-91. Kako pristajamo na pobočju ? 

a) Vedno proti vetru 

b) Prečno na pobočje 

c) Po pobočju navzdol 

d) Z vetrom proti hribu 

A-92. Kakšen teren je najbolj ustrezen za zahteven pristanek v sili ? 

a) Listnat gozd 

b) Skalnat, prepaden teren 

c) Smrekov gozd 

d) Električna napeljava 

A-93. Kateri od naštetih inštrumentov se ne uporablja v jadralnem padalstvu ? 

a) Variometer 

b) Koordinator zdrsa in zavoja 

c) Višinomer 

d) Inštrument za merjenje hitrosti 

A-94. S katerim od naštetih inštrumentov lahko merimo lastno hitrost jadralnega padala ? 

a) Z nobenim od inštrumentov v jadralnem padalstvu 

b) Variometrom 

c) Inštrumentom za merjenje hitrosti na principu obtekanja zraka 

d) Anemometrom 

A-95. Tehnični princip merjenja višine je merjenje : 

a) Zračnega tlaka 

b) Zračne razdalje pod pilotom 

c) Temperature in temperaturnega gradienta 

d) Višine nad tlemi 

A-96. Kaj se meri z GPS inštrumentom ? 

a) Lastno hitrost letenja 

b) Potovalno hitrost 

c) Vertikalno hitrost 


A-97. Kaj nam pove podatek o gostoti zraka? 

a) Pove, koliko tehta določeni volumen zraka pri danih pogojih 

b) Pove, koliko delcev in nečistoč se nahaja v kubičnem metru zraka 

c) Pove, kakšna je optična prepustnost zraka zaradi vsebnosti vodne pare 

d) Ta podatek nima predstavne vrednosti, uporablja se samo pri izračunih 

A-98. Kako se običajno spreminja zračni tlak v atmosferi z naraščajočo višino? 

a) Tlak raste 

b) Tlak pada 

c) Tlak ostaja v povprečju nespremenjen 

d) To je odvisno od letnega časa 

A-99. Kaj je Mednarodna Standardna Atmosfera? 

a) Mednarodna meteorološka organizacija, ki zbira statistike meteoroloških parametrov 

b) Standard, ki predpisuje osrednje vrednosti fizikalnih količin zraka, ki se uporabljajo v izračunih v 

letalstvu 

c) To je seznam letnih povprečnih vrednosti parametrov zračne mase 

d) To je seznam povprečnih vrednosti parametrov zraka, izmerjenih na 0-tem poldnevniku 


11


A-100. Katera fizikalna količina ima glavni vpliv na velikost aerodinamičnih sil? 

a) Gostota zraka 

b) Temperatura zraka 

c) Zračni tlak 

d) Vlažnost zraka 

A-101. Če imamo risbo zračnega toka mimo telesa, ponazorjeno s tokovnicami, in na nekem delu pridejo 

tokovnice bliže ena drugi, to pomeni: 

a) Da imamo neprimerno mesto na telesu, ki povzroča zračni upor 

b) Trenutno pot zraka, ki se bo kasneje spremenila 

c) Da je na tem mestu hitrost toka manjša kot drugje in zato povzroča zračni upor 

d) Da je na tem mestu hitrost toka zraka večja kot drugje 

A-102. Če želimo, da ima geometrijsko natančno izdelan model tudi enake aerodinamične lastnosti, mora 

biti tudi __________ _______ enako/a. 

a) Bernoullijevo število 

b) Ventourijevo število 

c) Reynoldsovo število 

d) Pitotova konstanta 

A-103. Glej sliko 1. Kaj označuje črka A? 

a) Kritični kot 

b) Drsni kot 

c) Vpadni kot 

d) Naklonski kot 

A-104. Glej sliko 1. Kaj označuje črka B? 

a) Največjo debelino profila 

b) Največje zvitje profila 

c) Največjo ukrivljenost profila 

d) Največji kot profila 

A-105. Glej sliko 1. Kaj označuje črka C? 

a) Položaj največje debelina profila 

b) Položaj največje ukrivljenosti profila 

c) Položaj največjega kota profila 

d) Zamik krožnice 

A-106. Glej sliko 1. Kaj označuje črka D? 

a) Debelino profila 

b) Največjo ukrivljenost profila 

c) Največjo oddaljenost skeletnice od tetive 

d) Skeletnico 

A-107. Glej sliko 1. Kaj označuje črka E? 

a) Srednjico profila 

b) Položaj največje debeline profila 

c) Tetivo profila 

d) Mesto največje oddaljenosti skeletnice od tetive 

A-108. Glej sliko 1. Kaj označuje črka F? 

a) Tetivo profila 

b) Skeletnico profila 

c) Osnovno linijo profila 

d) Strukturno linijo profila 

A-109. Glej sliko 1. Kaj označuje črka G? 

a) Skeletnico profila 

b) Tetivo profila 

c) Osnovno linijo profila 

d) Strukturno linijo profila 


12

A-110. Glej sliko 1. Kaj označuje črka L? 

a) Skeletnico profila 

b) Dolžino skeletnice profila 

c) Izhodišče profila 

d) Dolžino tetive profila 

A-111. Glej sliko 1. Kaj označuje črkaV ? 

a) Kot zračnega toka 

b) Smer gibanja zraka 

c) Hitrost gibanja zraka 

d) Vzgornik 


A-112. Zrak teče skozi cev s hitrostjo 20 km/h. Na nekem delu se cev zlagoma zoži, tako, da se presek 

cevi zmanjša na polovico. Kaj se zgodi s hitrostjo zraka? Pojav opisuje kontinuitetna enačba. 

a) Hitrost zraka se ne spremeni, zrak se stisne, zato se gostota podvoji 

b) Hitrost zraka se zmanjša na polovico 

c) Hitrost toka ostane nespremenjena 

d) Hitrost toka se podvoji 

A-113. Kaj je zajezna točka na profilu krila ? 

a) Točka, ki je najbolj spredaj na profilu 

b) Točka na privetrni strani profila, kjer se zrak razdeli 

c) Točka kjer prijemlje aerodinamična rezultanta 

d) Točka na zadnjem robu aeroprofila 

A-114. Ali se položaj zajezne na profilu točke spreminja, ko se spreminja vpadni kot ? 

a) Ne, ker je zmeraj na zadnjem robu 

b) Da 

c) Ne, ker je odvisen samo od oblike profila 

d) Da, z večanjem vpadnega kota se pomika na zgornjo stran profila 

A-115. Kakšen je prvotni, osnovni učinek, ki ga ustvarja tok zraka, ki teče ob profilu ? 

a) Ustvarja podtlak ali nadtlak na površino profila v skladu hitrostjo toka 

b) Ustvarja upor 

c) Zrak, ki teče mimo nima znatnega vpliva, vpliva samo zrak, ki se zaleti v profil 

d) Ustvarjanje elektrostatičnega naboja 

A-116. Če seštejemo vse sile na krilu, ki jih ustvarjajo različni podtlaki in nadtlaki, razporejeni po celem 

krilu, dobimo: 

a) Aerodinamično silo (R) 

b) Zračni upor 

c) Vzgon 

d) Center potiska 

A-117. Kaj pomeni izraz »Center potiska« ? 

a) Pomeni vsoto vseh sil, ki so razporejene po krilu 

b) Točko, iz katere deluje potisna sila 

c) Točko, ki pomeni središče mase letalne naprave 

d) Pomeni prijemališče aerodinamične sile (R) 

A-118. Katera trditev opisuje lastnost aerodinamičnega centra (a.c.)? 

a) Točka, okrog katere se moment aerodinamične rezultante ne spreminja 

b) Točka kjer prijemlje aerodinamična sila (R) 

c) Točka v kateri se zrak na sprednjem robu profila praktično zaustavi 

d) Položaj a.c. se spreminja v odvisnosti od vpadnega kota 

A-119. Kateremu izmed tlakov na površini krila je tlak v notranjosti krila najbolj podoben? 

a) Tlaku na zgornji strani krila 

b) Tlaku na spodnji strani krila 

c) Tlaku v zajezni točki profila 

d) Statičnemu zračnemu tlaku 


13


A-120. Kateri od tlakov je večji, ko je krilo jadralnega padala normalno napolnjeno? 

a) Tlak na spodnji strani krila 

b) Tlak v notranjosti krila 

c) Tlak na zgornji strani krila 

A-121. Za lažjo analizo dogajanja na aeroprofilu in krilu, razdelimo aerodinamično silo (R) na dve 

komponenti. Kateri dve? 

a) Aerodinamični tlak in aerodinamični tok 

b) Aerodinamični moment in center potiska 

c) Aerodinamični vzgon in aerodinamični upor 

d) Aerostatični vzgon in upor 

A-122. Katera trditev, ki zadeva aerodinamični vzgon je pravilna? 

a) Vzgon je navpični del aerodinamične sile (R) 

b) Vzgon je tisti del aerodinamične sile (R), ki je pravokoten na dotekajoči zrak 

c) Aerodinamični vzgon in aerodinamična sila (R) nista odvisna eden od drugega 

A-123. Katera trditev, ki zadeva aerodinamični vzgon je pravilna? 

a) Velikost sile vzgona je odvisna samo od hitrosti in od površine krila. 

b) Dvakrat večja hitrost povzroči 2-krat večjo silo vzgona 

c) Dvakrat večja hitrost povzroči 4-krat večjo silo vzgona 

d) Dvakrat večja hitrost povzroči 4-krat večjo silo vzgona samo, če ostane vpadni kot nespremenjen. 

A-124. Koliko vzgona mora ustvariti krilo jadralnega padala? 

a) Toliko, kot je sila teže pilota in vezi 

b) Približno toliko, kot je sila teže pilota, vezi in padala 

c) To je odvisno od hitrosti 

d) To je odvisno od površine krila 

A-125. Katero od teles enakega čelnega preseka izkazuje najmanjši zračni upor ? 

a) Ravna plošča 

b) Kaplja 

c) Krogla 

d) Polkrogla 

A-126. Kolikokrat se poveča upor telesa, če se hitrost poveča za 2x ? 

a) 1x 

b) 2x 

c) 3x 

d) 4x 

A-127. Katero dogajanje povzroči tlačni upor ? 

a) Zastoj delcev zraka na sprednji strani telesa 

b) Trkanje delcev v površino 

c) Trenje zraka ob površino 

d) Stiskanje zraka na sprednjem robu 

A-128. Kaj je osnovni vzrok za tlačni upor ? 

a) Hrapavost površine telesa 

b) Oblika telesa 

c) Ostri robovi telesa 

d) Torni količnik površine telesa 

A-129. Od česa je odvisno, poleg hitrosti, kolikšen bo zračni upor trenja ? 

a) Od tipa mejnega sloja 

b) Od gladkosti površine 

c) Od čelnega preseka telesa 

d) Vsi trije odgovori so pravilni 


14


A-130. Katere so želene lastnosti turbolentnega mejnega sloja ? 

a) Majhen upor trenja 

b) Neobčutljivost na gladkost površine 

c) Enakomerno naraščanje hitrosti z razdaljo od površine 

d) Bolje sledi konturo površine in se kasneje odtrga od površine 

A-131. Katere so ne želene lastnosti laminarnega mejnega sloja ? 

a) Velik upor trenja 

b) Nihanje delcev zraka blizu površine 

c) Občutljivost na nepravilnosti površine 

d) Večja debelina mejnega sloja 

A-132. Vitkost krila je razmerje med: 

a) Razpetino in največjo tetivo 

b) Razpetino in debelino krila 

c) Razpetino in povprečno tetivo 

d) Razpetino in ukrivljenostjo krila 

A-133. S katero razpetino krila jadralnega padala računamo pri izračunu vitkosti krila 

a) Z razpetino krila, ko je položeno in iztegnjeno na tleh 

b) S tlorisno projekcijo razpetine krila, medtem ko krilo leti 

A-134. Kaj je glavni vir induciranega upora ? 

a) Vzgon 

b) Površina krila 

c) Profil krila 

d) Vrvice 

A-135. Kdaj je inducirani upora največji ? 

a) Pri minimalni hitrosti 

b) Pri največjii hitrosti 

c) Pri največjem drsnem številu 

d) Ni odvisen od hitrosti 

A-136. Kaj narekuje eliptično tlorisno obliko krila ? 

a) Lažja izdelava 

b) Zmanjšanje induciranega upora 

c) Večja maximalna hitrost 

d) Manjša masa krila 

A-137. Zakaj naj bi krilo večje vitkosti izkazovalo boljše lastnosti ? 

a) To ne drži 

b) Ker je lažje 

c) Ker ima manjši inducirani upor 

d) Ker ima manjšo površino 

A-138. Kaj pušča za seboj krilo, ki ustvarja vzgon ? 

a) Motnjo, vendar se zrak v nekaj sekundah vrne v prvotno lego 

b) Če ima krilo majhen upor, po prehodu ni zaznati spremembe v zraku 

c) Za centralnim delom spuščajoč zrak, za konci pa vrtinca, ki se vrtita navznoter 

d) Za sredino dvigajoč zrak, za konci pa vrtinca, kise vrtita navzven 

A-139. Kdaj je brazdna turbulenca večjega letala najmočnejša? 

a) Ko leti počasi na pristanek 

b) Ko leti hitro na potovalnem režimu 

c) Ko ima izvlečena zakrilca 

d) Ni odvisna od hitrosti, ampak samo od mase letala 


15

A-140. Kje se nahaja brazdna turbolenca? 

a) Za letalom, v osi trupa 

b) Za letalom, pod osjo trupa 

c) Za letalom nad osjo trupa 

d) Pod letalom 


A-141. Kako močna je lahko brazdna turbulenca srednje velikega, počasnega, letala? 

a) Dovolj, da nam zapre kupolo in celo poškoduje vrvice 

b) Dokaj močna, da daje nelagoden občutek 

c) Primerljiva z vletom v srednje močan vzgornik 

d) Šibka 

A-142. Kateri element pripomore k zmanjšanju induciranega upora? 

a) Večja hitrost 

b) Večja vitkost 

c) Eliptična tlorisna oblika krila 

d) Vsi zgornji odgovori so pravilni 

A-143. Namesto v dolini smo se odločili pristati na ustreznem terenu na hribu, ki leži kakih 1000 metrov 

višje kot dolina. Kaj lahko pričakujemo ? 

a) Minimalna hitrost bo za nekaj odstotkov večja 

b) Minimalna hitrost bo znatno večja 

c) Minimalna hitrost bo manjša 

d) Minimalna hitrost ni odvisna od nadmorske višine, ampak od površine krila 

A-144. Kakšen bo vpliv na lastnosti padala, če s seboj na polet vzamemo nekaj težje opreme, ki tehta 

50% pilota? 

a) Minimalna hitrost in hitrost najboljšega drsnega števila se povečata za 5% 

b) Minimalna hitrost in hitrost najboljšega drsnega števila se povečata za 22% 

c) Minimalna hitrost se poveča za 50%, hitrost najboljšega drsnega števila se ne spremeni 

d) Minimalna hitrost se ne spremeni, hitrost najboljšega drsnega števila se zmanjša za 20% 

A-145. Katera sila je v drsnem letu enaka sili teže padala in pilota ? 

a) vzgon 

b) upor 

c) Aerodinamična rezultanta 

d) Navpična komponenta sile vzgona 

A-146. V drsnem letu v mirnem ozračju je razmerje med silo vzgona in sila upora enako razmerju: 

a) Med preleteno razdaljo in začetno višino 

b) med hitrostjo letenja in hitrostjo izgubljanja višine 

c) Med vpadnim kotom in drsnim kotom 

d) Vsi trije odgovori so pravilni 

A-147. Letimo s hitrostjo najboljšega drsnega števila. Potem za trenutek povečamo vpadni kot, tako da 

nekaj trenutkov letimo horizontalno, nato pa nadaljujemo z drsnim letom. Ali smo na ta način 

izboljšali drsno število in dolet padala? 

a) Da, ker smo izgubili manj višine, kot bi jo v stacionarnem drsnem letu 

b) Da, ker smo prej leteli z vpadnim kotom, ki je menjši od kritičnega, zato imamo zmeraj na voljo 

nekaj stopinj rezerve. 

c) Ne, ker smo na ta način zmanjšali hitrost in izgubili bomo več višine, da spet pridemo do hitrosti 

najboljšega drsnega števila 

A-148. Razmerje med katerima dvema količinama na sliki 3 predstavlja drsno število? 

a) 1 in 7 

b) 2 in 4 

c) 5 in 6 

d) 3 in 4 


16

A-149. Na sliki 3 je drsni kot pod številko: 

a) 5 in 7 

b) 6 

c) 7 

d) 5 in 6 

A-150. Vzgon je na sliki 3 pod številko: 

a) 3 

b) 2 

c) 1 

d) 4 


A-151. Če želimo ostati v mirnem ozračju čim dlje v zraku, moramo leteti s hitrostjo, ki je hitrostni polari 

(priloga 2) označena z: 

a) B 

b) C 

c) Ni vrisana, se pa nahaja med B in C 

d) To iz hitrostne polare ni razvidno 

A-152. Kako prepoznamo največjo hitrost padala iz hitrostne polare (priloga 2)? 

a) Hitrost B 

b) Hitrost C 

c) Ni vrisana 

d) To je hitrost, ki ustreza skrajnemu desnemu koncu krivulje 

A-153. Zakaj je padalo v zavoju bolj obremenjeno, kot v letu naravnost ? 

a) Ker mora poleg sile teže ustvarjati še silo, ki vleče padalo in pilota po krivulji 

b) Ker je v nagibu krilo manj učinkovito 

c) Krilo je močneje obremenjeno samo če v zavoju hkrati potegnemo vrvice 

A-154. Ali je normalno, da za oster zavoj rabimo več hitrosti? 

a) Da, to je povsem normalno 

b) To ni nujno potrebno 

c) To je odveč, saj s povečevanjem hitrosti lahko poškodujemo padalo 

A-155. Kako prepoznamo minimalno hitrost padala iz hitrostne polare (priloga 2)? 

a) Hitrost B 

b) Hitrost C 

c) Ni vrisana 

d) To je hitrost, ki ustreza skrajnemu levem koncu krivulje 


17


METEOROLOGIJA (M) 

M-01. Kako imenujemo zračni ovoj okoli zemeljske oble ? 

a) Troposfera 

b) Atmosfera 

c) Homosfera 

d) Stratosfera 

M-02. Kateri so zaporedni sloji atmosfere ? 

a) Strato-, tropo-, mezo-, jonosfera 

b) Strato-, tropo-, jono-, mezosfera 

c) Tropo-, strato-, mezo-, jonosfera 

d) Tropo-, jono-, strato-, mezosfera 

M-03. V katerem delu atmosfere se dogajajo vremenski pojavi ? 

a) V tropopavzi 

b) V mezosferi 

c) V stratosferi 

d) V troposferi 

M-04. Mednarodna standardna atmosfera po ICAO je zasnovana na naslednjih vrednostih : 

a) Relativna vlažnost 100%, temperaturni gradient- 3°C/1.000 ft, zračni tlak na morskem nivoju 

750 mmHg, temperatura na morskem nivoju 15°C 

b) Temperatura na morskem nivoju 15°C, relativna vlažnost 20%, temperaturni gradient - 

0,65°C/100 m (oziroma -2°C/1.000 ft), zračni tlak na morskem nivoju 29,92 mm Hg 

c) Zračni tlak na morskem nivoju 1013,2 hPa, temperatura na morskem nivoju 15°C, relativna 

vlažnost 0%, temperaturni gradient -0,65°C/100 m (oziroma -2°C/1.000 ft) 

d) Temperaturni gradient -1°C/100 m, zračni tlak na morskem nivoju 1013,2 hPa, temperatura na 

morskem nivoju 15°C, relativna vlažnost 0% 

M-05. Katero vrednost ima gostota zraka po Mednarodni standardni atmosferi (ICAO) ? 

a) 1,239 g/L 

b) 1,225 g/m³ 

c) 0,001293 g/m³ 

d) 1,225 kg/m³ 

M-06. Padec temperature zraka z višino v Mednarodni standardni atmosferi (ICAO) znaša : 

a) 1°C/100 m 

b) 0,65°C/100 m 

c) 0,80°C/100 m 

d) 0,50°C/100 m 

M-07. Koliko znaša temperatura zraka na višini 2.500 m, če je temperatura zraka na nadmorski višini 

500 m 15°C in če predpostavimo, da velja navpični termični gradient Mednarodne standardne 

atmosfere (ICAO) ? 

a) +4°C 

b) +2°C 

c) 0°C 

d) -2°C 

M-08. Katera sta tista dva instrumenta, s katerima merijo meteorologi zračni tlak ? 

a) Živosrebrni barometer in higrometer 

b) Postajni barometer in psihrometer 

c) Aneroidni barometer in higrometer 

d) Dozni barometer in živosrebrni barometer 

M-09. Kolikšen je približen zračni tlak na morski gladini ? 

a) 1 bar 

b) 1,2 bara 

c) 100 hPa 

d) 2 bara 


18


M-10. Enote za podajanje zračnega tlaka v letalstvu so : 

a) atm 

b) mWS 

c) psi 

d) hPa 

M-11. Kako se spreminja zračni tlak z rastočo višino ? 

a) Ostaja nespremenjen 

b) Pada konstantno po vsej višini za 1 hPa na vsakih 8 km 

c) Pade na približno polovično vrednost na višini 5.500 m 

d) Pade na polovično vrednost na višini približno 11.000 m 

M-12. Približno katera je tista višina, na kateri znaša vrednost zračnega tlaka samo še polovico tiste 

na morskem nivoju? 

a) 1.500 m MSL 

b) 2.500 m MSL 

c) 5.500 m MSL 

d) 7.000 m MSL 

M-13. Debelina zemljine atmosfere je približno 600 km. Na kateri višini pade zračni tlak na polovico 

vrednosti, ki jo ima na morskem nivoju ? 

a) Na 18.000 ft MSL. 

b) Na 300 km MSL. 

c) Na 8.000 m MSL. 

d) V višini tropopavze 

M-14. Kaj se dogaja z odstotkom kisika v troposferi z rastočo višino ? 

a) Narašča 

b) Ostaja nespremenjen 

c) Pada 

d) Odvisno od tega, kako se spreminja zračni tlak 

M-15. Katera sestavina zraka ima glavno vlogo pri meteoroloških pojavih ? 

a) Dušik 

b) Kisik 

c) Ogljikov dioksid 

d) Vodna para 

M-16. Izraz "rosišče" pomeni : 

a) Temperaturo, pri kateri je kondenzacija enaka izhlapevanju 

b) Temperaturo, od katere naprej vedno pride do pojava rose 

c) Temperaturo, do katere se mora ohladiti zrak, da postane zasičen z vlago, ki jo trenutno 

vsebuje 

d) Razliko med dejansko temperaturo zraka in temperaturo izparevanja 

M-17. Zakaj v atmosferi nastanejo oblaki ? 

a) Zaradi zraka, ki se dviga in segreva 

b) Zaradi vode, ki nastaja in izginja v atmosferi 

c) Zaradi splošne cirkulacije zraka 

d) Zaradi vlažnega zraka, ki se dviga in se ohladi pod temperaturo rosišča 

M-18. Kako je definirana relativna vlažnost ? 

a) Vsebnost vode v gramih na kubični meter zraka 

b) Vsebnost vode v gramih na kilogram zraka 

c) Razmerje med dejansko in nasičeno vlažnostjo zraka, izrazi se v odstotkih 

d) Razmerje med vodo in vodno paro v zraku 

M-19. Količina vodnih hlapov, ki jo lahko vsebuje zrak, je v glavnem odvisna od : 

a) Rosišča 

b) Temperature 

c) Stabilnosti zraka 

d) Relativne vlažnosti 


19


M-20. Od česa je odvisno, koliko vodne pare lahko sprejme zrak? 

a) Toplejši zrak lahko sprejme manj vodne pare 

b) Hladnejši zrak lahko sprejme več vodne pare 

c) Ni odvisno od temperature 

d) Toplejši zrak lahko sprejme več vodne pare 

M-21. Katera zračna masa je najtoplejša in najbolj vlažna ? 

a) Kontinentalna polarna 

b) Morska polarna 

c) Morska tropska 

d) Kontinentalna tropska 

M-22. Pri kateri spremembi agregatnega stanja se sprosti toplota in kako se sprememba imenuje ? 

a) Trdno v tekoče ; kondenzacija 

b) Plinasto v tekoče ; kondenzacija 

c) Trdno v plinasto ; sublimacija 

d) Tekoče v trdno ; kondenzacija 

M-23. Vlažnoadiabatsko gibanje zraka imenujemo tisto navpično gibanje zraka, ko se : 

a) Prične tvorba oblaka pri dviganju suhega zraka 

b) Med spuščanjem zračne mase prične kondenzacija vodne pare 

c) Zasičeni zrak dviga in zato ohlaja za manj kot 1°C/100 m 

d) Zasičeni zrak dviga in zato ohlaja za več kot 1°C/100 m 

M-24. Zrak, ki se dviga po suhi adiabati se ohlaja za : 

a) 1,5°C/100 m 

b) 0,5°C/100 m 

c) 1°C/100 m 

d) 7°C/1000 m 

M-25. Zrak, ki se dviga po nasičeni adiabati se ohlaja za : 

a) 0,5°C/100 m 

b) 1°C/100 m 

c) 3°C/200 m 

d) 2°C/300 m 

M-26. Kaj je katabatni veter ? 

a) Veter, ki piha po hribu navzgor zaradi segrevanja tal 

b) Veter, ki piha po hribu navzdol zaradi ohlajanja pobočja 

c) Veter, ki piha po hribu navzdol zaradi segrevanja tal 

d) Veter, ki piha zaradi nastanka ciklona 

M-27. Relativna vlažnost spuščajočega zraka v termičnem dnevu : 

a) Narašča 

b) Ostaja stalna 

c) Pada 

a) Nobeden od gornjih odgovorov ni pravilen 

M-28. V kateri smeri rotirajo na severni polobli področja nizkega in v kateri smeri področja visokega 

zračnega tlaka ? 

a) Področja nizkega zračnega tlaka rotirajo sourno, področja visokega zračnega tlaka pa 

protiurno 

b) Smer rotacije je odvisna od medsebojne lege področij nizkega in področij visokega zračnega 

tlaka 

c) Sourno, vendar samo na višini 

d) Področja nizkega zračnega tlaka rotirajo protiurno, področja visokega zračnega tlaka pa 

sourno 


20


M-29. V kateri smeri se največkrat pomikajo področja nizkega zračnega tlaka na severni polobli ? 

a) Proti vzhodu 

b) Proti jugu 

c) Proti severu 

d) Proti zahodu 

M-30. Kateri vremenski pojavi so značilni za prehod ciklona in v katerem vrstnem redu se pojavljajo 

? 

a) Razvedritve po daljšem deževju, kumulusni oblaki, padec zračnega tlaka, verjetnost ploh 

b) Visoka oblačnost, naraščanje zračnega tlaka, sunkovit zahodni veter, plohe 

c) Naraščajoča količina oblačnosti, padec zračnega tlaka, padavine, razpadanje oblačnosti, 

naraščanje zračnega tlaka s spremembo smeri vetra, kumulusna oblačnost 

d) Naraščajoča količina oblačnosti, padec temperature, padavine, razvedritev, plohe 

M-31. Kje se nahajajo velika področja dvigajočih se zračnih mas ? 

a) V anticiklonih 

b) Nad inverzijo spuščanja 

c) V ciklonih in anticiklonih 

d) V ciklonih 

M-32. V katerem področju zračnega tlaka se zračne mase spuščajo in kakšno je tam ravnotežno 

stanje atmosfere ? 

a) V anticiklonu; stabilno stanje 

b) V ciklonu; stabilno stanje 

c) V anticiklonu; labilno stanje 

d) V ciklonu; labilno stanje 

M-33. Obsežno spuščanje zraka v področju visokega zračnega tlaka imenujemo : 

a) Adiabata 

b) Konvekcija 

c) Inverzija 

d) Subsidenca 

M-34. Posledica spuščanja zračnih mas v poletnem anticiklonu je : 

a) Segrevanje ozračja, izginjanje inverzije, razpad oblakov 

b) Nastanek inverzije, ohlajanje ozračja, tvorba oblakov 

c) Segrevanje ozračja, nastanek inverzije, razpad oblakov 

d) Razpad oblakov, ohlajanje ozračja, izginjanje inverzije 

M-35. Kaj je vzrok temu, da je poleti v anticiklonu največkrat toplo vreme ? 

a) Zaradi segrevanja pri visokem zračnem tlaku ni mogoča tvorba oblakov 

b) Na višini izgine inverzija spuščanja 

c) Zaradi direktnega segrevanja s sončnimi žarki se razkrojijo vsi oblaki 

d) Na višini pride do spuščanja zračnih mas in zato do razkroja oblakov 

M-36. Kateri neugodni vremenski pogoji so značilni za zimski anticiklon ? 

a) Prizemne megle, višinske megle in občasne slabe padavine 

b) Velika horizontalna področja s plohami 

c) Slaba vidljivost zaradi snežnih ploh 

d) Oblaki vertikalnega nastanka z nizkimi bazami 

M-37. Na kateri razdalji pred prihajajočo toplo fronto se praviloma pojavijo prvi cirostratusi in 

altostratusi ? 

a) 40-60 km 

b) 60-80 km 

c) 100-120 km 

d) 400-800 km 


21


M-38. Kateri oblaki so značilni za vlažen in stabilen zrak oblačne fronte ? 

a) Stratusi, nimbostratusi 

b) Stratocirusi, altocirusi 

c) Cirusi, kumulusi 

d) Kumulusi, kumulonimbusi 

M-39. Pojav cirusne oblačnosti na splošno pomeni prihod : 

a) Hladne fronte 

b) Tople fronte 

c) Okluzije tipa tople fronte 

d) Linije nestabilnosti 

M-40. Kako se pri topli fronti gibljeta topel in hladen zrak ? 

a) Topel zrak se nariva na hladen zrak 

b) Hladen zrak drsi nad toplim zrakom 

c) Hladen zrak se podriva pod topel zrak 

d) Hladen zrak se dviguje nad toplim zrakom 

M-41. Kakšen veter piha v naših krajih pred prihodom oblačne fronte z zahoda ? 

a) Jugozahodnik 

b) Severozahodnik 

c) Vzhodnik 

d) Jugovzhodnik 

M-42. Katere vrste oblakov so značilne za prehod oblačnega sistema tople fronte ? 

a) Cirusi, cirokumulusi, nimbostratusi, kumulonimbusi 

b) Cirokumulusi, altokumulusi, kumulusi, kumulonimbusi 

c) Cirusi, cirostratusis, altostratusi, nimbostratusi 

d) Cirokumulusi, stratocirusi, stratusi, nimbostratusi 

M-43. Kako se pri hladni fronti gibljeta topel in hladen zrak ? 

a) Hladen zrak drsi nad toplim zrakom 

b) Hladen zrak se dviguje nad toplim zrakom 

c) Topel zrak se nariva na hladen zrak 

d) Hladen zrak se podriva pod topel zrak 

M-44. Kateri vremenski pojav je poleti najbolj značilen za hladno fronto ? 

a) Dež 

b) Nevihte s plohami 

c) Megla 

d) Slab dež 

M-45. Kateri oblaki so značilni za hladno fronto ? 

a) Kumulonimbusi 

b) Stratusi 

c) Nimbostratusi 

d) Altostratusi 

M-46. Kdaj in pod katerimi pogoji najpogosteje nastanejo nevihte na hladni fronti ? 

a) V kateremkoli delu dneva ob prodoru hladnega zraka 

b) Največkrat popoldne, ko se hladni zrak dvigne nad toplega 

c) Ponoči proti koncu poletja 

d) Zjutraj, ko je pri tleh inverzija in v višinah toplejši zrak 

M-47. Kateri so visoki oblaki ? 

a) Altocirus, kumulocirus 

b) Cirus, cirostratus, cirokumulus 

c) Nimbostratus, stratus 

d) Kumulus, stratus 


22


M-48. Kako se vede veter in kakšna je vidljivost po prehodu hladne fronte poleti, ter kateri oblaki in 

padavine so značilnost tega pojava ? 

a) Hitrost vetra naraste, vidljivost je srednja, oblaki so AS in NS, padavine so zmerne 

b) Veter hitro spremeni smer v levo, vreme je vetrovno, oblaki so AS in NS, padavine so v obliki 

ploh 

c) Veter spremeni smer v levo, vreme je vetrovno, vidljivost je dobra, oblaki so CB in oblačni 

fraktusi, padavine so v obliki ploh 

d) Veter spremeni smer v desno, vreme je vetrovno, vidljivost je dobra, oblaki so CB, padavine 

so v obliki ploh in obstaja verjetnost neviht 

M-49. Kaj lahko pričakujemo na Primorskem, ko hladna fronta preide Slovenijo ? 

a) Burjo in nevarne pogoje za letenje 

b) Jugo, dobre pogoje za letenje 

c) Tramontano, ki se hitro obrne na burjo, počasne razjasnitve in nevarne pogoje za letenje 

d) Burjo, dobre in varne pogoje za letenje 

M-50. Kateri od navedenih oblakov so vedno sestavljeni iz ledenih kristalov ? 

a) Stratus, stratokumulus, kumulus 

b) Cirostratus, cirokumulus 

c) Altokumulus, altostratus, nimbostratus 

d) Kumulus, stratokumulus, altokumulus 

M-51. Oblaki, ki se pojavljajo na srednjih višinah, so : 

a) Stratus, stratokumulus, kumulus 

b) Cirostratus, cirokumulus 

c) Altokumulus, altostratus, nimbostratus 

d) Kumulonimbus, stratus, cirostratus 

M-52. Katera od naslednjih vrst oblakov se razteza skozi vse tri nivoje oblakov ? 

a) CI - cirusi 

b) ST - stratusi 

c) AC - altokumulusi 

d) CB - kumulonimbusi 

M-53. Mesta valovnih dviganj za gorskimi hrbti lahko označujejo oblaki lečaste oblike, ki jih 

imenujemo : 

a) Mamatusi 

b) Stacionarni lentikularisi 

c) Trombasti oblaki 

d) Rotorni oblaki 

M-54. Katera vrsta oblakov je značilna za stabilno atmosfero ? 

a) CU - kumulus 

b) AS - altostratus 

c) CB - kumulonimbus 

d) ST - stratus 

M-55. Katera vrsta oblakov je značilna za labilno atmosfero ? 

a) CU - kumulus 

b) CS - cirostratus 

c) ST - stratus 

d) AS - altostratus 

M-56. Oblaki z najbolj razvito turbulenco so : 

a) Kopasti kumulusi 

b) Kumulonimbusi 


b) Altokumulusi kastelanusi 


23


M-57. Padavine v obliki ploh v glavnem padajo iz oblakov tipa : 

a) CB - kumulonimbusi 

b) ST - stratusi 

c) CI - cirusi 

d) CU - kumulusi 

M-58. Kateri so tisti oblaki, iz katerih ni pričakovati padavin ? 

a) ST - stratusi 

b) CI - cirusi 

c) CB - kumulonimbusi 

d) NS - nimbostratusi 

M-59. Pri kateri vrsti oblakov lahko pričakujemo padavine v obliki neviht ? 

a) ST - stratusi 

b) NS - nimbostratusi 

c) SC - stratokumulusi 

d) CB - kumulonimbusi 

M-60. Kaj od navedenega je merilo stabilnosti atmosfere ? 

a) Zračni tlak 

b) Temperatura pri tleh 

c) Vertikalni temperaturni gradient 


M-61. Za stabilno zračno maso je značilen pojav : 

a) Dobre vidljivosti 

b) Dobre termike 

c) Padavin v obliki ploh 

d) Srednje do slabe vidljivosti z meglico 

M-62. Kaj je značilnost nestabilne zračne mase ? 

a) Nemirno ozračje in dobra vidljivost pri tleh 

b) Nemirno ozračje in slaba vidljivost pri tleh 

c) Oblaki tipa nimbostratus in dobra vidljivost pri tleh 

d) Inverzija in slaba vidljivost pri tleh 

M-63. Kakšno oblačnost in vreme lahko pričakujemo poleti v vlažni in labilni masi ? 

a) Posamezni kumulusni oblaki, dobra dviganja, brez ploh in neviht 

b) Vertikalni razvoj oblačnosti, nevihtni oblaki, plohe in nevihte 

c) Plastovita, sklenjena oblačnost, slaba vidljivost, občasno rosenje 

d) Dolgotrajne padavine iz plastovite, sklenjene oblačnosti 

M-64. Vlažno in nestabilno zračno maso prepoznamo v poletnem času po : 

a) Kumulusnih oblakih in plohah 

b) Slabi vidljivosti in mirnem ozračju 

c) Stratusnih oblakih in enakomernih padavinah 

d) Megli in pršenju 

M-65. Kaj je temperaturna inverzija ? 

a) Razvoj oblakov z intenzivnim vertikalnim razvojem 

b) Dobra vidljivost v spodnjih slojih ozračja in slaba vidljivost na višini 

c) Naraščanje temperature z višino 

d) Padec temperature z višino 

M-66. Značilnost temperaturne inverzije je : 

a) Stabilno ozračje 

b) Nestabilno ozračje 

c) Pobočni vzgorniki 

d) Pojav neviht zračnih mas 


24


M-67. Zakaj nastane prizemna inverzija ? 

a) Zrak se ponoči v najnižji plasti zaradi ohlajevanja tal ohladi 

b) Zrak se pri spuščanju ob tleh segreje 

c) Zaradi vetra se ob tleh zrak zaradi trenja segreje 

d) Zrak se zaradi vetra ohladi 

M-68. Kakšne vremenske pogoje lahko pričakujemo poleti v sloju prizemne temperaturne inverzije 

pri visoki vlažnosti zraka ? 

a) Mirno ozračje brez termike, meglo, meglico ali nizko oblačnost 

b) Mirno ozračje brez termike in razvoj kumulusne oblačnosti nad inverzijskim slojem 

c) Srednje močno termiko in slabo vidljivost zaradi megle, nizke stratusne oblačnosti in padavine 

v obliki ploh 

d) Močna dviganja zaradi intenzivnega ogrevanja površja tal, dobro vidljivost in kumulusno 

oblačnost nad inverzijskim slojem 

M-69. Posledica česa je veter ? 

a) Gravitacije 

b) Vrtenja zemlje 

c) Zračnih vrtincev 

d) Razlik v zračnem pritisku 

M-70. Kaj v letalstvu pomeni oznaka 270/5 : 

a) Južni veter s hitrostjo 5 km/h 

b) Zahodni veter s hitrostjo 5 kt 

c) Vzhodni veter s hitrostjo 5 kt 

d) Zahodni veter s hitrostjo 5 km/h 

M-71. Kakšen veter pomeni znak na meteoroloških kartah? (glej Prilogo št. 3) ? 

a) Severnik, s hitrostjo 60 vozlov 

b) Zahodnik, s hitrostjo 60 vozlov 

c) Jug, s hitrostjo 15 vozlov 

d) Vzhodnik, s hitrostjo 15 vozlov 

M-72. Približno koliko je 20 vozlov (kt) ? 

a) 64 km/h 

b) 30 km/h 

c) 10 km/h 

d) 36 km/h 

M-73. Približno koliko vozlov (kt) je 45 km/h ? 

a) 25 kt 

b) 15 kt 

c) 20 kt 

d) 30 kt 

M-74. 10 vozlov (kt) je približno : 

a) 5 m/s 

b) 15 milj/h 

c) 36 km/h 

d) A,B in C je pravilno 

M-75. Oblaki vrste lentikularis so lahko znanilci : 

a) Nevihtnih oblakov 

b) Močnih termičnih dviganj 

c) Orografskih valov in močnega vetra 

d) Šibkega vetra v višinah 

M-76. Burja na Primorskem : 

a) Piha po prehodu fronte 

b) Oznanja prihod fronte 

c) Piha ob pobočjih zalednih planin navzgor 

d) Je močan, vendar enakomeren veter 


25


M-77. Kaj je fen ? 

a) Toplejši veter na privetrni strani, ki je posledica prisilnega dviga in narivanja zraka ob pobočju 

b) Toplejši, bolj suh veter na zavetrni strani, ki je posledica prisilnega dviga, kondenzacije in 

padavin na privetrni strani 

c) Hladnejši veter na zavetrni strani, ki je posledica hitrega spuščanja in ohlajanja po suhi 

adiabati 

d) Toplejši, bolj vlažen veter na zavetrni strani, ki je posledica hitrega spuščanja in ohlajanja po 

vlažni adiabati 

M-78. Turbulenca lahko nastane v prosti atmosferi : 

a) V območju subsidence, ko se zrak seseda 

b) Kadar hitrost vetra z višino počasi narašča 

c) Kadar se hitrost vetra z višino ne spreminja 

d) Kadar hitrost vetra z višino močno narašča 

M-79. Kaj pomeni v naravi termična konvekcija ? 

a) Segrevanje zraka, ki je v stiku s hladnejšimi tlemi 

b) Dviganje zraka ob hribu proti kateremu piha veter 

c) Vertikalno gibanje in mešanje zraka zaradi temperaturnih razlik 

d) Dviganje pilota ob hribu proti kateremu piha veter 

M-80. Kaj je termični vzgornik ? 

a) Dviganje težjega zraka navzgor zaradi segrevanja 

b) Prisilno dviganje toplega zraka ob hribu 

c) Steber dvigajočega se toplega zraka 

d) Prisilno segrevanje zraka 

M-81. Kaj je pobočni vzgornik ? 

a) Dviganje zraka ob hribu proti kateremu piha veter 

b) Prisilno gibanje zraka v ozki dolini 

c) Prisilno dviganje zraka pod oblakom 

d) Veter, ki piha na zavetrni strani hriba navzgor 

M-82. Katera področja se najhitreje segrevajo ? 

a) Gozdovi 

b) Suha skalnata področja 

c) Suha travnata področja 

d) Vodne površine 

M-83. Termika se najpogosteje pojavi nad : 

a) Temnejšimi, suhimi področji 

b) Temnejšimi, mokrimi področji 

c) Svetlimi, suhimi področji 

d) Nad vodnimi površinami 

M-84. Pod katerim kotom glede na tla mora sijati sonce, da se tla najhitreje ogrevajo ? 

a) 100 stopinj 

b) 45 stopinj 

c) 30 stopinj 

d) 90 stopinj 

M-85. Intenzivnost termičnega vzgornika je v največji meri odvisna od : 

a) Intenzivnosti segrevanja zraka nad tlemi in temperaturnega gradienta 

b) Od intenzivnosti segrevanja tal 

c) Od vlažnosti zraka 

d) Dnevnih vrednosti suhoadiabatskega in vlažnoadiabatskega gradienta 

M-86. Po kakšnem vrstnem redu se ohlajajo naštete površine (najhitreje -> najpočasneje) ? 

a) Skale, travniki, gozd 

b) Gozd, travniki, skale 

c) Vodne površine, skal, travniki, gozd 

d) Skale, travniki, gozd, vodne površine 


26


M-87. Kaj velja za zavetrno termiko ? 

a) Je relativno šibka 

b) Nastane, ko sije sonce na zavetrno stran hriba 

c) Je manj turbulentna kot termika na privetrni strani hriba 


M-88. Pri dobrem termičnem dnevu piha veter v zaprtih alpskih dolinah : 

a) Odvisno od prevladujočega vetra na višini 

b) Prečno na os doline 

c) Po dolini navzdol 

d) Po dolini navzgor 

M-89. Kateri oblaki so posledica termične konvekcije ? 

a) Altokumulusi lentikularisi 

b) Nimbostratusi 

c) Kopasti kumulusi 

d) Cirusi 

M-90. Katera vrsta oblakov nastane pomladi in poleti na čistem nebu kot posledica močnega 

segrevanja tal ? 

a) Stratusi 

b) Kumulusi 


d) Cirostratusi 

M-91. Kaj razumemo pod izrazom suha (modra) termika ? 

a) Termiko z do 3/8 razvojem kumulusnih oblakov 

b) Termiko brez razvoja kumulusnih oblakov 

c) Modro nebo med dvema nevihtnima oblakoma 

d) Močno turbulenco v zraku ob jasnem nebu 

M-92. Kdaj lahko najverjetneje pričakujemo termične nevihte spomladi in poleti ? 

a) Zgodaj zjutraj, če je atmosfera stabilna 

b) Okoli 11. ure dopoldne 

c) Pozno popoldne in proti večeru, če je atmosfera stabilna 

d) Pozno popoldne in proti večeru, če je atmosfera labilna 

M-93. Kaj lahko pričakujemo če nas potegne v kumulus z močnim vertikalnim razvojem ? 

a) Močno turbulenco, močna dviganja, iluzije, izgubo orentacije 

b) Mirna dviganja z občasno turbulenco 

c) Močna dviganja 

d) Letenje v takem oblaku ne predstavlja nobene nevarnosti 

M-94. Dopoldne so se razvili kumulusi, opoldne pa je nebo z njimi že močno prekrito. V takšnem 

primeru moramo najbolj verjetno računati na : 

a) Razširitev kumulusov v stratuse, nad inverzijo spuščanja 

b) Razvoj kumulusov v kumulonimbuse in pojav neviht 

c) Razpad kumulusov in pojav plave termike 

c) Pokrivanje s cirostratusi in altostratusi in razpad kumulusov 

M-95. Kateri je najbolj nevaren pojav pri letenju v bližini nevihte ? 

a) Statična elektrika 

b) Bliskanje 

c) Turbulenca in striženje vetra 

d) Elijev ogenj 

M-96. Katere nevarnosti lahko nastopijo zaradi nevihte v neposredni bližini ? 

a) Ekstremna turbulenca v zraku 

b) Po aktiviranju reševalnega padala lahko potegne pilota v zrak 

c) Nizke temperature v oblaku, omrzline, zadušitev, udar strele 



27


M-97. Na kaj lahko naletimo, če nas posrka v kumulonimbus ? 

a) Močno turbulenco, močne zaledenitve, močna dviganja, pojav hipoksije in kasneje izgubo 

zavesti na večjih višinah, iluzije, podhladitve 

b) Na nič posebnega 

c) Samo močno turbolenco 

d) Samo močna dviganja 

M-98. Kje se pojavlja turbulenca, ko jadramo v termičnem dviganju ? 

a) Na robu termičnega stebra v območju med dvigajočim in spuščajočim se zrakom 

b) V centru termičnega dviganja 

c) Ni nevarnosti za turbulenco 

d) Ko naredimo cel zavoj lahko pridemo v turbulenco prejšnjega zavoja 

M-99. Kaj lahko pričakujemo pri izhodu iz močnega termičnega dviganja ? 

a) Miren prehod v območje spuščajočega se zraka 

b) Nič posebnega 

c) Turbulenco in močno propadanje 

d) Laminarni tok zraka 

M-100. S čelnim vetrom planirate pod kumulus in priletite na dokaj majhni višini točno pod oblak, 

variometer pa ne pokaže dviganja, ampak povečano padanje. Kaj boste storili, da najdete 

dviganje ? 

a) Poizkusim srečo pod drugim kumulusom v bližini 

b) Zakrožim v smeri proti sončni strani oblaka 

c) Poiščem senco oblaka na tleh in odletim proti njej 

d) Planiram še nekoliko naprej proti vetru 

M-101. Ali lahko pričakujemo turbulentno ozračje v jasnem vremenu nad ravnimi površinami kjer ni 

ovir ? 

a) Ni nevarnosti, vedno lahko pričakujemo samo laminarni tok 

b) Lahko pričakujemo turbulentno ozračje, kadar hitrost vetra z višino močno narašča in na 

robovih termičnih dviganj 

c) Samo na robovih termičnih dviganj 

d) Da, kadar vozimo s pospeševalnikom in pridemo nad vodno površino 

M-102. Kaj je potrebno storiti, ko na horizontu opazimo modro črnino in vidimo, da se nam počasi 

približuje nevihta ? 

a) Jadramo še naprej in opazujemo razvoj in smer nevihte 

b) Letimo proti nevihti, saj bomo tam naleteli na močna dviganja 

c) Izvedemo manever za hitro spuščanje in hitro pristanemo 

d) Jadramo še naprej in čakamo da se nam nevihta približa, nato izvedemo manever za hitro 

spuščanje in hitro pristanemo 

M-103. Kdaj se mora pilot informirati o vremenski situaciji ? 

a) Pred letenjem 

b) V zraku med letenjem 

c) Na vzletišču 

d) Ni pomembno 

M-104. Smo na vzletišču Ambrož zg. poseka, ki je postavljena proti JZ, vetrna vreča kaže zaradi 

termike veter po hribu navzgor, nekaj sto metrov nad vzletiščem pa sledeč po oblakih vidimo 

da piha S veter 8 m/s. Kaj lahko pričakujemo ? 

a) Mirno ozračje, laminaren tok 

b) Močno turbulenco zaradi striženja termike in splošnega vetra 

c) Termika je tako močna, da ustavi splošen veter in ni nevarnosti za močno turbolenco 

d) Pričakujem lahko šibko turbulenco, saj 8 m/s za jadralno padalo ne predstavlja veliko 


28


M-105. Kaj lahko pričakujemo na vzletišču ki je obrnjeno proti J, če piha šibak do zmeren vzhodni 

veter ? Vzletišče je gozdna poseka in piha po hribu navzgor. 

a) Mirno ozračje takoj po vzletu 

b) Zanos v levo stran 

c) Turbulentno ozračje takoj po vzletu 

d) Ni nevarnosti 

M-106. Ali lahko poletimo, kadar piha zelo šibak veter po hribu navzdol (manj kot 0,5 m/s) ? 

a) Ne smemo 

b) Vedno lahko, ne glede na to kakšno je vzletišče 

c) Lahko, če nam to omogoča varna konfiguracija terena (dolg iztek) 

d) Lahko, če je vzletišče prepadno 

M-107. Ali lahko poletimo, kadar piha rahel veter po hribu navzdol (več kot 0,5 m/s) ? 

a) Vedno lahko, ne glede na to kakšno je vzletišče 

b) Ne smemo 

c) Lahko, če nam to omogoča varna konfiguracija terena 

d) Lahko, če je prepadno vzletišče 

M-108. Na kaj moramo biti pripravljeni, ko pristajamo na majhen travnik z veliko ovirami, kadar piha 

veter ? 

a) Na turbulenco blizu tal 

b) Na mirno ozračje, saj je veliko ovir in jakost vetra se zmanjša 

c) Na turbulenco blizu tal in možnost deformacije krila 

d) Na laminaren tok zraka 

M-109. Kaj lahko pričakujemo na pristajalnem prostoru, ki ima v bližini ovire (krošnje dreves, hiše, 

itd.), piha pa zmeren veter ? 

a) Laminaren tok zraka 

b) Nič posebnega 

c) Šibko turbulenco, ki ne predstavlja nobene nevarnosti 

d) Turbulentno ozračje blizu tal 

M-110. Kaj lahko pričakujemo na vzletišču ki se nahaja na vrhu grebena, če vetrna karta kaže hitrost 

vetra 6 m/s na višini 1500 m ? 

a) Efekt venturijeve cevi in posledično močnejši veter 

b) Efekt venturijeve cevi ne vpliva na hitrost vetra 

c) Padec hitrosti vetra 

d) Brezvetrje 

M-111. Kaj velja pri letenju na pobočnem vzgorniku ? 

a) Brez nevarnosti lahko letimo tudi takrat, ko je hitrost vetra enaka hitrosti jadralnega padala 

b) Z višino hitrost vetra ponavadi narašča, na to moramo biti pozorni 

c) Vedno lahko pristanemo nazaj na vzletišču ali na vrhu pobočja 

d) Bolje je spreminjati smer letenja s celimi krogi kot z osmicami 

M-112. Kaj lahko pričakujemo na zavetrni strani hriba kadar piha močnejši splošen veter : 

a) Laminaren tok zraka 

b) Vzgornik 

c) Termična dviganja 

d) Močan rotor z območji spuščajočega se zraka 

M-113. Ali lahko letimo varno na severni strani Karavank kadar piha jugozahodni veter ? 

a) Lahko letimo varno brez problema, saj smo na zavetrni strani 

b) Letenje na zavetrni strani je smrtno nevarno, saj letimo v rotornih conah 

c) Lahko letimo varno, saj smo na privetrni strani 

d) Ni važno kje letimo, saj je nevarnost prisotna povsod 


29


M-114. Na odprtem področju piha veter s hitrostjo 4 m/s. Kaj lahko pričakujemo na področjih, kjer se 

dolina zoži ? 

a) Porast hitrosti vetra zaradi efekta šobe 

b) Hitrost vetra se ne spremeni, saj zoženje doline ne vpliva na jakost vetra 

c) Hitrost vetra pade 

d) Pričakujemo lahko močna termična dviganja 

M-115. Kateri plin je odgovoren za vremenske procese? 

a) He 

b) CO2 

c) O2 

d) H2O 

M-116. Kje v atmosferi se vedno nahaja inverzija ali izotermija? 

a) v tropopavzi 

b) pod bazo oblaka 

c) na zemeljskih tleh 

d) nikjer, v atmosferi temperatura z višino ves čas pada 

M-117. Kako se imenuje plast, ki je nad plastjo v kateri se dogaja vreme in približno kako visoko se 

nahaja v zmernih geografskih širinah? 

a) tropopavza, 11 km 

b) stratopavza, 20 km 

c) tropopavza, 20 km 

d) stratopavza, 11 km 

M-118. Kje v atmosferi se nahaja večina vodne pare? 

a) v tropopavzi 

b) v tropopavzi in stratosferi 

c) v troposferi 

d) v stratosferi in majhen delež tudi v troposferi 

M-119. Kaj je vodna para? 

a) drobne vodne kapljice v zraku 

b) oblačne kapljice, ki lebdijo v zraku 

c) oblačne kaplice in ledeni kristalčki 

d) voda v plinastem stanju 

M-120. Kaj je tropopavza in kako debela je? 

a) mejna plast pri tleh, zelo nestabilna, do 3 km visoko 

b) mejna plast nad troposfero, zelo stabilna, debela do 3 km 

c) pavzna plast nad stratosfero, labilna, debela do 30 km 

d) mejna plast nad stratosfero, zelo stabilna, do 30 km visoko 

M-121. Kaj velja za tropopavzo? 

a) zelo stabilna plast, ima relativno konstantno temperaturo, zavre vertikalne zračne tokove 

b) zelo stabilna plast, temperatura v njej hitro pada 

c) nestabilna plast, v njej se kopiči vodna para, zavre vertikalne tokove 

d) nestabilna plast v kateri nevihtni oblaki kar zakipijo 

M-122. Na kakšen način se prenese energija od Sonca do Zemlje? 

a) z konvekcijo 

b) z kondukcijo 

c) s sevanjem 

d) velja a, b in c 

M-123. Kaj pomeni v naravi termična konvekcija? 

a) gibanje in mešanje zraka zaradi temperaturnih razlik 

b) dviganje zraka ob hribu proti kateremu piha veter 

c) segrevanje zraka, ki je v stiku s hladnejšimi tlemi 

d) dviganje pilota ob hribu proti kateremu piha veter 


30


M-124. Predvsem na kakšen način se najnižji sloj zraka segreva ali ohlaja od tal? 

a) s konvekcijo 

b) s kondukcijo 

c) s sevanjem 

d) zrak se segreva in ohlaja sam od sebe 

M-125. Kaj je prisilna konvekcija? 

a) dviganje toplega zraka ob hribu 

b) prisilno dviganje zraka pod oblakom 

c) prisilno segrevanje zraka 

d) dviganje zraka ob hribu, proti kateremu piha veter 

M-126. Kaj v zraku pomeni izotermija? 

a) temperatura zraka z višino pada 

b) temperatura zraka z višino narašča 

c) temperatura zraka je z višino približno konstantna 

d) temperatura zraka z višino hitro pada 

M-127. Kako se imenuje inverzija, ki je posledica sesedajočega se zraka v anticiklonu? 

a) talna 

b) inverzija sesedanja 

c) frontalna 

d) ciklonska 

M-128. Kje nastane frontalna inverzija? 

a) ob tleh pri prehodu fronte 

b) na meji dveh zračnih mas, ki se razlikujeta v temperaturi 

c) ponoči po prehodu fronte 

d) ponoči v najnižji plasti zraka ob tleh 

M-129. Po čem se določi smer vetra? 

a) po smeri iz katere veter piha 

b) po smeri v katero veter piha 

c) po smeri kamor se veter obrača 

d) po smeri iz katere se je veter obrnil 

M-130. Zakaj začne veter proti večeru ob mirnem vremenu pihati navzdol? 

a) ker se sonce skrije in zrak pritisne z nasprotne strani hriba proti dolini navzdol 

b) ker se od ohlajajočih se tal ob pobočju ohlaja tudi zrak, ki začne drseti v dolino 

c) ker se mora zrak, ki se je preko dneva dvignil, spustiti nazaj v dolino 

d) veter preko noči ponavadi tako ali tako piha navzgor 

M-131. Zakaj se ob lepem vremenu nad gorskimi grebeni pojavijo kumulusni oblaki? 

a) ker ob tleh piha močan veter 

b) ker na vrhu grebena običajno piha močnejši veter 

c) ker so termična vzgonska dviganja dovolj močna in zrak dovolj vlažen, da pride do 

kondenzacije 

d) zaradi splošne cirkulacije zraka 

M-132. Kako je definirana relativna vlažnost? 

a) vsebnost vode v gramih na m 3 zraka 

b) vsebnost vode v gramih na kilogram zraka 

c) razmerje med dejansko in nasičeno vsebnostjo vodne pare, izrazi se v odstotkih 

d) razmerje med vodo in vodno paro v zraku 

M-133. Kako nastane advekcijska megla? 

a) v jasni noči se zrak ob tleh močno ohladi 

b) topel in vlažen zrak pride nad hladno podlago 

c) poleti se zrak spusti s hribov navzdol v dolino 

d) zrak se dopoldne segreje, nastane megla 


31


M-134. Katera megla nastane v jasnih nočeh brez vetra, ko se zrak pri tleh močno ohladi? 

a) radiacijska 

b) frontalna 

c) advekcijska 

d) konvekcijska 

M-135. Katera zračna masa je najtoplejša in najbolj vlažna? 

a) kontinentalna polarna 

b) morska polarna 

c) morska tropska 

d) kontinentalna tropska 

M-136. Od česa je odvisno koliko vodne pare lahko sprejme zrak? 

a) toplejši zrak lahko sprejme manj vodne pare 

b) toplejši zrak lahko sprejme več vodne pare 

c) hladnejši zrak lahko sprejme več vodne pare 

d) ni odvisno od temperature 

M-137. Katere pretvorbe veljajo za preračunavanje hitrosti? (kt so vozli) 

a) (kt x2) – 10% =km/h 

b) (kt x4) – 10% =km/h 

c) (m/s x4) – 10%=km/h 

d) a in c je pravilno 

M-138. V katerih oblikah se v atmosferi pojavlja voda? 

a) tekoča, plinasta 

b) tekoča, plinasta, trdna 

c) plinasta,trdna 

d) plinasta, vlaknasta 

M-139. Pod katerimi pogoji lahko nastane megla? 

a) pri dvigu temperature za več kot 5 stopinj 

b) pri ohlajanju vlažnega zraka 

c) pri dotoku toplejšega zraka 

d) pri spuščanju zračnih mas 

M-140. Kje se zrak dviguje na širokem področju? 

a) v področju visokega zračnega pritiska 

b) nad inverzijo 

c) v ciklonu 

d) v ciklonih in anticiklonih 

M-141. Kako se na severni polobli vrti zrak v ciklonih in anticilkonih? 

a) v ciklonu v smeri urnih kazalcev, v anticiklonu v obratni smeri urnih kazalcev 

b) v ciklonu in anticiklonu v smeri urnih kazalcev 

c) v ciklonu in anticiklonu v nasprotni smeri urnih kazalcev 

d) v ciklonu v obratni smeri urnih kazalcev, v anticiklonu v smeri urnih kazalcev 

M-142. Ali imamo ob anticiklonu vedno dobre pogoje za letenje? 

a) poleti imamo največkrat dobre pogoje, pozimi je v nižinah ob tleh pogosto megla ali nizka 

oblačnost 

b) ja, vendar samo pozimi 

c) ob anticiklonu so pogoji za letenje vedno odlični 

d) pozimi so pogoji vedno dobri, poleti pa so pogoste močne nevihte 

M-143. Kateri oblaki so značilni za prehod hladne fronte poleti? 

a) cumulonimbus 

b) nimbostratus 

c) stratus 

d) altostratus 


32


M-144. Kakšen je večinoma oblačni sistem na topli fronti in kateri oblaki se pojavljajo na njej? 

a) plastovita oblačnost, cirus,altostratus,nimbostratus 

b) močno vertikalno razvit, cumulus, cumulonimbus 

c) plastovita oblačnost, cumulonimbus 

d) povdarjeno vertikalno razvit, stratus, cumulonimbus 

M-145. Kakšen zrak priteče po prehodu tople fronte? 

a) hladen, vlažen 

b) toplejši 

c) hladnejši 

d) zelo topel, nad 20 stopinj C 

M-146. Kakšen zrak priteče po prehodu hladne fronte? 

a) toplejši 

b) relativno toplejši 

c) hladnejši 

d) zelo vlažen, toplejši 

M-147. Kaj je značilno za prehod hladne fronte? 

a) plastovita oblačnost, precej enakomerne padavine 

b) stabilno vreme, dobri pogoji za letenje 

c) vertikalno razvita oblačnost, plohe, nevihte 

d) močan veter, rahle padavine 

M-148. Kakšno oblačnost in vreme pričakujemo poleti, če je zrak v troposferi vlažen in labilen? 

a) posamezni kumulusni oblaki,dobra dviganja, brez ploh in neviht 

b) plastovita, sklenjena oblačnost, slaba vidljivost, občasno rosenje 

c) vertikalen razvoj oblačnosti, nevihtni oblaki, plohe in nevihte 

d) dolgotrajne padavine iz sklenjene, plastovite oblačnosti 

M-149. Kje lahko pri letenju s padalom pričakujemo turbulenco? 

a) povsod v zraku, odvisno od terena in vremenskih pogojev 

b) samo pred pristankom v bližini tal 

c) vedno, ko letimo zelo počasi 

d) noben odgovor ni pravilen 

M-150. Hitrost vetra se z višino močno spreminja (striženje vetra). Na kaj moramo biti pozorni? 

a) na nič, to sploh ni mogoče 

b) to je mogoče samo v hribih, pazimo na premočna dviganja 

c) to je mogoče samo nad ravnino, pazimo na stranski veter 

d) striženje vetra lahko povzroči močno turbulenco v zraku 

M-151. Kaj nastane, če preko hriba piha veter? 

a) vzgornik na privetrni strani hriba 

b) spuščajoč zrak na zavetrni strani hriba 

c) možna rahla turbulenca na privetrni in močna turbulenca na zavetrni strani hriba 

d) velja vse od a. do c. 

M-152. Od česa je odvisna hitrost in kvaliteta pobočnega vzgornika? 

a) od oblike prepreke preko katere piha veter 

b) od oblike hriba, hitrosti in smeri vetra 

c) nagib hriba in njegova višina 


M-153. Kdaj ob hribu, ko piha veter, jadramo na enaki višini? 

a) ko je hitrost vetra večja od lastne hitrosti padala 

b) ko je navpična komponenta hitrosti vetra enaka hitrosti propadanja padala v mirnem zraku 

c) ko je vodoravna komponenta hitrosti vetra večja kot hitrost propadanja padala v mirnem zraku 

d) ko je hitrost propadanja padala večja od njegove vodoravne hitrosti 


33


M-154. Kaj se zgodi, če preko dneva sije sonce na kopno in morje? 

a) kopno se segreva hitreje kot morje 

b) morje se segreva hitreje kot kopno 

c) veter zapiha s kopnega proti morju 

d) b. In c. sta pravilna 

M-155. Kaj se zgodi z dolinskim vetrom, kjer se dolina zoži? 

a) hitrost vetra se zmanjša 

b) hitrost vetra se ne spremeni 

c) hitrost vetra in turbulenca se povečata 

d) turbulenca se zmanjša 

M-156. Kaj velja za letenje v hribih in gorah? 

a) ko se čez dan termika ojača, se ojača tudi veter po dolini 

b) na štartu lahko piha šibak veter, medtem ko je dolinski veter močnejši 

c) pogoji za letenje so zahtevnejši 


M-157. Kaj velja v gorah? 

a) veter se lahko močno kanalizira po dolinah 

b) gore nas ščitijo pred močnim vetrom, varno lahko letimo tudi na zavetrnih straneh hribov 

c) v gorah je zrak redkejši, zato so dviganja močnejša in manj turbulentna kot nad ravnino 


M-158. Kaj se lahko zgodi na zavetrni strani hriba? 

a) zaradi rotorja lahko veter pod vrhom hriba piha tudi navzgor 

b) smer in hitrost splošnega vetra se lahko močno spremenita 

c) zrak je močno zvrtinčen 


M-159. Posledica česa je največkrat turbulenca na pristanku? 

a) talne inverzije 

b) približevanja tople fronte, veter se nenadoma obrne 

c) ovir na pristanku, kjer se zrak pri zmernem do močnem vetru lahko zelo zvrtinči 

d) rahlih sprememb v pritisku 

M-160. Katere so potencialne smrtne nevarnosti za jadralnega padalca? 

a) nevihte 

b) letenje v zavetrju pri močnem vetru 

c) megla 

d) vse od a. do c. 

M-161. Kaj je strižni veter? 

a) veter, ki se zvečer po smeri počasi obrne 

b) miren vzgornik, ki se na vrhu hriba obrne navzdol 

c) veter, ki se z višino po smeri in jakosti hitro spreminja 

d) rotor na zavetrni strani hriba 

M-162. Ali lahko oblika terena vpliva na hitrost vetra? 

a) ne, veter je odvisen samo od višine nad terenom 

b) da, vendar lahko povzroči samo zmanjšanje hitrosti vetra 

c) da, zelo močno, npr. efekt šobe pri zoženjih doline ali na vrhu hriba 

d) da, vendar to ne vpliva na varnost letenja 

M-163. Kaj lahko pričakujemo na privetrni strani hriba? 

a) močno turbulenco in veter po hribu navzdol 

b) miren vzgornik 

c) vzgornik s priložnostnimi turbulencami 

d) vzgornik z rotorjem nad vrhom hriba 


34


M-164. Kateri oblak se lahko razteza od 500m do 10.000m visoko? 

a) stratokumulus 

b) altostratus 

c) nimbostratus 

d) kumulonimbus 

M-165. Kaj velja za oblake z oznako Cb? 

a) znanilci lepega vremena, so zelo visoko 

b) znanilci bližajoče se tople fronte 

c) nizki, plastoviti 

d) močna dviganja, padavine, grmenje, razelektritve 

M-166. Kaj velja za letenje ob nevihtah? 

a) včasih nevarno 

b) življensko nevarne le ob strelah 

c) niso nevarne, če so oddaljene vsaj 5 km 

d) absolutno nevarno, zelo nepredvidljivo 

M-167. Ob nevihtah... 

a) je zrak v višinah hladnejši od dvigajočega se zraka 

b) je zračna masa labilna in vlažna 

c) imamo ekstremna dviganja in spuščanja ter turbulenco 


M-168. Kakšna je nevarnost, če se približuje nevihta? 

a) močna turbulenca in hitrost vetra zaradi piša ob tleh, nevarnost pri pristajanju 

b) toča in močan dež 

c) močna dviganja in spuščanja v zraku, turbulenca 


M-169. Kako lahko najkasneje zaznamo možnost razvoja nevihte? 

a) visoko kipeči cumulusni oblaki, nebo se hitro zapira z oblačnostjo 

b) posamezni stratokumulusni oblački ob tleh, ki razpadajo 

c) skozi visoko oblačnost se ne vidi več sonca 


M-170. Kje najpogosteje nastajajo nevihte? 

a) na topli fronti 

b) na hladni fronti 

c) v anticiklonu ob inverziji 

d) pozimi ob toplem vremenu 

M-171. Kako lahko pilot prepozna razvito nevihto? 

a) ogromen, razvit oblak kumulonimbus 

b) razsežna slojasta oblačnost 

c) visoka stratokumulusna oblačnost 

d) po oblakih se je ne da prepoznati 

M-172. Ali lahko štartamo, če je 7 km od nas razvit nevihtni oblak? 

a) da, ker je nevihta oddaljena več kot 5 km 

b) da, če počakamo več kot 15 minut 

c) ne 

d) da, vendar letimo naravnost na pristanek 

M-173. Kakšna je lahko hitrost dvigajočega se zraka v močno razvitem nevihtnem oblaku? 

a) 5 - 10 m/s 

b) manj kot 10 m/s 

c) do 4 m/s 

d) 30 m/s in več 


35


M-174. Kdaj in pod katerimi pogoji najpogosteje nastajajo nevihte na hladni fronti? 

a) največkrat popoldne, ko se hladni zrak dvigne nad toplega 

b) ponoči proti koncu poletja 

c) zjutraj, ko je ob tleh inverzija in v višinah toplejši zrak 

d) v kateremkoli delu dneva ob prodoru hladnega zraka 

M-175. Pod katerim kotom glede na tla mora sijati sonce, da se tla najhitreje segrevajo? 

a) 45º 

b) 30º 

c) 90º 

d) 100º 

M-176. Zaradi česa se balon toplega zraka odcepi od tal? 

a) ker je pregret glede na okolišnji zrak 

b) zaradi vetra, ki balon toplega zraka potisne do ovire ,kjer se odcepi navzgor 

c) ker se giblje z vetrom in je zrak rahlo turbulenten 

d) vse od a. do c. je pravilno 

M-177. Kako dolgo vedno obstaja termični steber? 

a) dokler se toplejši zrak od tal dviguje navzgor 

b) dokler sonce ne zaide 

c) vedno 10 – 20 minut 

d) dokler sonce ne ogreje preveč okolišnjega zraka 

M-178. Kako se dviguje topli zrak v termiki? 

a) vedno navpično navzgor 

b) zanešen je s splošnim vetrom 

c) neodvisno od splošnega vetra 

d) spiralno in poševno navzgor 

M-179. Kaj velja za termiko? 

a) v hribih se pojavi prej kot nad ravnino 

b) v hribih so hitrosti dviganja večje kot nad ravnino 

c) pri termiki v hribih se pogosto v dolinah pojavijo dolinski vetrovi 

d) vse od a. do c. je prav 

M-180. Kaj lahko pričakujemo na robu termičnega stebra? 

a) spuščajoč zrak in možnost turbulence 

b) enakomerno in močno dviganje 

c) močnejše dviganje kot v centru stebra 

d) miren zrak 

M-181. Na kakšen način lahko ponavadi najbolje izkoristimo termično dviganje? 

a) z osmicami 

b) s kroženjem 

c) z ostrimi zavoji 

d) s strmo spiralo 

M-182. Predvsem kje se razvije dobra termika ob sončnem vremenu? 

a) nad suhimi, temnejšimi, prisojnimi pobočji 

b) nad velikimi vodnimi površinami 

c) nad listnatimi gozdovi 

d) nad zasneženimi pobočji 

M-183. Kateri oblak je posledica termične aktivnosti? 

a) stratus 

b) cirus 

c) kumulus 

d) lentikularis 


36


M-184. Prvi pilot leti nad osončenim področjem in ne najde termike, drugi pilot pa leti blizu, a nad 

področjem v senci in najde dvigajoč se zrak. Katera trditev najbolj ustreza? 

a) termika nastaja predvsem v senci 

b) padalo prvega pilota leti slabše kot padalo drugega pilota 

c) termika je zanešena z vetrom 

d) topel zrak teče vedno proti senčnim področjem 

M-185. Kateri je plastovit, slojast oblak 5000 m visoko? 

a) altostratus 

b) stratus 

c) cirus 

d) ventus 

M-186. Kako se imenuje kopast oblaček 1500 m nad tlemi ? 

a) stratus 

b) kumulus 

c) lentikularis 

d) pasatus 

M-187. Kateri oblak se najbolj razteza v višino? 

a) stratus 

b) stratokumulus 

c) altostratus 

d) nimbostratus 

M-188. Kateri so visoki oblaki? 

a) cirus, cirostratus, cirokumulus 

b) altocirus, kumulocirus 

c) nimbostratus, stratus 

d) cumulus, stratus 

M-189. Iz katerega oblaka pričakujemo izdatnejše padavine? 

a) nimbostratus 

b) stratus 

c) cirus 

d) mistralus 

M-190. Zračni tlak v neki točki je posledica česa? 

a) teže zračnega stolpca nad to točko 

b) teže okolišnjega zraka 

c) teže zraka pod to točko 

d) velja vse troje napisano zgoraj 

M-191. Kdaj in kje se pojavijo lokalni vetrovi? 

a) v ciklonu na manjših razdaljah 

b) v lokalnem ciklonu na večjem območju 

c) v slabem vremenu brez močnih splošnih vetrov 

d) ob lepem vremenu brez močnih splošnih vetrov 

M-192. Kdaj nastanejo v atmosferi oblaki? 

a) če se pri spuščanju zrak ohladi nad temperaturo rosišča 

b) če se pri dviganju zrak ohladi pod temperaturo rosišča 

c) če se pri dviganju zrak ohladi nad temperaturo rosišča 

d) če se pri dviganju zrak segreje pod temperaturo rosišča 

M-193. Kam spadata rodova oblakov cirokumulus in stratokumulus? 

a) visoke in srednje 

b) visoke in nizke 

c) srednje in nizke 

d) visoke in srednjenizke 


37


M-194. Kaj velja za hladno fronto? 

a) zavzema širše področje kot topla, bolj strma, slojasti oblaki 

b) zavzema ožje območje kot topla, bolj strma, slojasti oblaki 

c) zavzema širše območje kot topla, bolj položna, slojasti oblaki 

d) zavzema ožje območje kot topla, bolj strma, vertikalno razviti oblaki 

M-195. Kateri oblaki so značilni za hladno fronto? 

a) Ci, As, Ns 

b) Ac, Ns, Cb 

c) Ci, As, Cb 

d) Ci, As, St 

M-196. Kaj velja v anticiklonu? 

a) visok zračni pritisk, močni vetrovi, počasno dviganje zraka 

b) nizek zračni pritisk, močni vetrovi, počasno spuščanje zraka 

c) visok zračni pritisk, šibki vetrovi, počasno spuščanje zraka 

d) nizek zračni pritisk, šibki vetrovi, hitro dviganje zraka v središču 

M-197. Od česa dobijo največ energije za razvoj nevihtni oblaki? 

a) od močnih padavin in električne napetosti 

b) od kondenzacije vodne pare 

c) močna vertikalna dviganja in močne padavine 

d) vrtinčenje toplega in hladnega zraka 

M-198. Kaj se dogaja pred pričetkom padavin iz nevihtnega oblaka? 

a) veter se jača, zrak se vse hitreje dviga, začne grmeti 

b) veter se jača, postane črno, zrak se na tleh močno vrtinči 

c) stekanje zraka se prekine, nastopi zatišje, nato sledi piš in električni pojavi 

d) dviganje v blaku se pospešuje, oblak razpada 

M-199. Kaj so največje nevarnosti, če letalca potegne v nevihtni oblak? 

a) velik pospešek, preveč vodne pare, turbulenca, izguba orientacije 

b) zaledenitev letalne naprave, prevelika vidljivost, premočan horizontalni veter,turbulenca 

c) močni vertikalni tokovi in zaledenitve, nizke T, pomankanje kisika, turbulenca, udari strel, 

izguba zavesti 

d) turbulenca, močno vrtinčenje zraka, temperature pod 10˙C , močan piš, padavine 

M-200. Kaj pomeni, da se zrak dviguje po suhi adiabati in koliko ta znaša? 

a) zrak se pri dviganju ohlaja brez dovajanja in odvajanja toplote, 10 K/km 

b) zrak se pri spuščanju segreva z dovajanjem toplote, 10K/km 

c) zrak se pri dviganju segreva, brez dovajanja toplote, 7K/km 

d) zrak se pri dviganju suši in ohlaja, z dovajanjem toplote, 7K/km 

M-201. Kakšen je plast suhega zraka, ki balon pregretega toplega zraka pri dviganju zavira? 

a) labilna 

b) indiferentna 

c) pogojno stabilna 

d) stabilna 

M-202. Kje in zakaj se ustavi dvigajoči se zrak v kumulusu lepega vremena ? 

a) na zgornji površini oblaka, temperatura mu pade pod temperaturo rosišča, izgubi vso vodno 

paro 

b) ob inverzijski plasti, temperatura se mu izenači s temperaturo okolišnjega zraka 

c) na zgornji površini oblaka, temperatura preseže temperaturo okolišnjega zraka 

d) ustavljati se začne že v bazi oblaka, ker se zaradi kondenzacije začne zmanjševati sila 

vzgona, ustavi se na vrhu oblaka 


38


M-203. Ali je močnejši veter ob tleh dober za nastanek stalnega termičnega stebra? 

a) da, ker ves čas odpihuje topel pregret zrak, ki se odlepi od tal in se začne dvigovati 

b) da, ker še dodatno premeša in ogreje dvigajoči se zrak 

c) da, ker pospeši pregreti zrak ob tleh, ki tako lažje doseže višino 

d) ne, ker se veča prizemna turbulenca, ki premeša zrak in ne dovoli, da bi se formirale plasti 

pregretega zraka 

M-204. S čim narašča intenzivnost turbulence nevarne za jadralnega padalca ? 

a) s hitrostjo vetra, z jakostjo sončnega obsevanja,s temperaturno razliko med zrakom na 

privetrni in zavetrni strani, z oddaljevanjem od zemeljske površine 

b) s hitrostjo vetra, z večanjem razlike pritiska na tleh, s približevanjem oblakov in z razbitostjo 

terena preko katerega piha veter 

c) s hitrostjo vetra, z razbitostjo terena, spremenljivost poraščenosti in nagiba terena, večja na 

zavetrni strani hribov 

d) z oddaljevanjem od zemeljske površine , s približevanjem fronte, z manjšanjem temperature 

in pritiska zraka, z razliko med hladnejšim zrakom ob površju in toplejšim v višinah 

M-205. Zakaj pri t.i. suhi termiki ne pride do nastanka oblakov ? 

a) oblaki sicer ves čas nastajajo, vendar se na kondenzacijskem nivoju tudi ves čas uparjajo 

nazaj v vodno paro in jih zato ne vidimo 

b) zrak, ki se dviguje, ves čas oddaja vodno paro in se zato še pred kondenzacijskim nivojem 

ustavi 

c) zrak je relativno vlažen in s tem relativno težji, zato se zaradi prevelike količine vodne pare ne 

more dvigniti do kondenzacijskega nivoja 

d) dvigajočemu zraku se temperatura izenači z okolišnjim zrakom še preden doseže 

kondenzacijski nivo 

M-206. Zakaj so spomladi pogostejša močna termična dviganja? 

a) ker je sonce močnejše kot pozimi, temperaturna razlika med zrakom v višinah in v nižjih 

plasteh pa je velika 

b) ker je sonce višje kot pozimi, v gorah pa se zrak relativno bolj segreje kot v dolinah 

c) ker se dan daljša, sneg v gorah se tali, zrak v dolinah pa se preko noči bolj ohladi 

d) ker je sonce nižje kot poleti, obenem pa v gorah lahko še leži sneg 

M-207. Zakaj je burja tako sunkovit veter? 

a) ker piha največ pozimi, ko je zrak v Primorju hladnejši ,in ker nastopi po prehodu tople fronte 

preko naših krajev 

b) ker se hladni zrak prek Krasa in vrhov Dinarskega gorstva zliva proti relativno toplejši 

Primorski 

c) ker je tlačna razlika med hladno celino in toplim Primorjem po prehodu ciklona največja 

d) ker hladno morje vpliva na hladnejši zrak na celini in ga pospešuje preko toplejšega zraka v 

Primorju 


39


KONSTRUKCIJE IN MATERIALI (K) 

K-01. Gornje platno krila je s spodnjim platnom krila povezano z : 

a) Rebri 

b) Komorami 

c) Stabilizatorji 

d) Veznimi vrvicami 

K-02. Zakaj so diagonalne podpore v krilu ? 

a) Omogočijo lepšo obliko krila 

b) Zmanjšajo število vrvic po krilu in povečajo trdnost krila 

c) Preprečijo pretok zraka po krilu 

d) Usmerjajo pretok zraka v krilu 

K-03. Debelina profila letalne naprave se običajno izraža : 

a) Z enoto parabole 

b) S številom odprtin v profilu 

c) S faktorjem povečave 

d) V % glede na dolžino profila 

K-04. Skozi odprtine za izenačevanje tlaka se lahko zastali zrak : 

a) Pretaka prečno po kupoli 

b) Pretaka vzdolžno po kupoli 

c) Ne moremo več napolniti upadlih celic 

d) Izteka iz padala (regulacija tlaka) 

K-05. Kje so pri jadralnem padalu pritrjene krmilne vrvice ? 

a) Na sprednje nosilne trakove 

b) Na stabilizator 

c) Na sprednji rob padala (vpadni rob) 

d) Na zadnji rob padala 

K-06. Katere nosilne vrvice nosijo 3/4 skupne teže ? 

a) Zadnje vrvice (D-vrvice) 

b) Srednje vrvice (B in C vrvice) 

c) Sprednje vrvice (A in B vrvice) 

d) Krmilne vrvice 

K-07. Skupna nosilnost A in B nosilnih trakov mora biti : 

a) Dvakrat toliko kolikor je skupna maksimalna vzletna teža 

b) Točno 1 tono 

c) 10 % več kot je nosilnost C in D nosilnih vrvic 

d) Najmanj 8-kratna maksimalna vzletna teža in ne manj kot 800 kg (8000 N) 

K-08. Katera teža se upošteva pri obremenitvi krila ? 

a) Teža pilota, opreme in jadralnega padala 

b) Teža pilota in opreme 

c) Teža pilota 

d) Teža pilota in jadralnega padala 

K-09. Katere vrednosti potrebujete za izračun obremenitve krila ? 

a) Težo opreme in pribora ter površino jadralnega padala 

b) Vzletno težo in površino jadralnega padala 

c) Razpon, površino in težo jadralnega padala 

d) Prostornino krila, težo pilota, težo jadralnega padala 

K-10. Kakšna naj bo krilna obremenitev jadralnega padala ? 

a) Čim večja 

b) 3,3 kg/m2 

c) V razponu predpisanem od proizvajalca 

d) Od 2 do 4 kg/m2 

KONSTRUKCIJE IN MATERIALAI (K) 

40


K-11. Kakšna naj bo krilna obremenitev pri bolj vitkih jadralnih padalih ? 

a) 3,3 kg/m2 

b) Večja 

c) 2,5 kg/m2 

d) V mejah določenih od proizvajalca 

K-12. Kakšne so lahko posledice premajhne krilne obremenitve ? 

a) Slabša vodljivost padala in povečana možnost pojava prevlečenega leta 

b) Dobro pobiranje v nežnih dviganjih 

c) Težje naredimo »ušesa« 

d) Večja hitrost pri pristajanju 

K-13. Pilot ima maso 80 kg, oprema z jadralnim padalom pa tehta17 kg. Jadralno padalo ima površino 

28 m2. Kolikšna je krilna obremenitev ? 

a) 4 kg/m2 

b) Majhna 

c) 2,8 kg/m2 

d) 3,4 kg/m2 

K-14. Jadralno padalo ima maso 5 kg, pilot z opremo 75 kg. Kolikšna sila deluje pri pospešku 6g ? 

a) 4800 N 

b) 3500 N 

c) 4200 N 

d) 6000 N 

K-15. Vitkost je ? 

a) Razmerje med globino in višino profila 

b) Faktor povečave 

c) Razmerje med razpetino na kvadrat in površino 

d) Obremenitev na jadralnem padalu v razmerju s površino 

K-16. Kako se glasi formula za vitkost ? 

a) Razpetina krila na kvadrat : Površina krila 

b) Površina krila na kvadrat : Razpetina krila 

c) Površina krila na kvadrat : Razpetina krila na kvadrat 

d) Vzletna teža na kvadrat : Površina krila 

K-17. Katero jadralno padalo ima največjo vitkost ? 

a) Jadralno padalo z veliko celicami 

b) Jadralno padalo z veliko razpetino 

c) Jadralno padalo z veliko površino in veliko globino 

d) Jadralno padalo, ki ima 1/4 celic spredaj zaprtih 

K-18. Pri površini jadralnega padala 26 kvadratnih metrov in razponu krila 11 m znaša vzletna teža 

100 kg. Kolikšna je vitkost krila ? 

a) cca. 5,25 

b) cca. 2,36 

c) cca. 3,8 

d) cca. 4,65 

K-19. Kateri od navedenih konstrukcijskih zahtev najbolj vpliva na letalne sposobnosti jadralnega 

padala ? 

a) Število celic in diagonalnih povezav 

b) Vitkost in profil 

c) Tanke nosilne vrvice 

d) Štirje nosilni trakovi 

K-20. Kako imenujemo del št. 1 na skici (Priloga 1) ? 

a) Nos profila 

b) Zadnji rob jadralnega padala 

c) Celica 

d) Stena celice 


41


K-21. Kako imenujemo del št. 2 na skici (Priloga št. 1) ? 

a) Prednji rob jadralnega padala 

b) Stabilizator 

c) Zadnj rob padala 



a) Prednji rob jadralnega padala 

b) Diagonalna podpora 

c) Celica 



a) Celica 

b) Stena celice 

c) Vmesna stena celice 

d) Odprtina za izenačevanje tlaka 


a) Celica 

b) Odprtina za izenačevanje tlaka 


d) Stabilizator 


a) Diagonalna podpora 

b) Odprtina za izenačevanje tlaka 


d) Nos profila 


a) Stabilizator 

b) Stena celice 

c) Zadnji rob jadralnega padala 

d) Zavora 


a) Razpetina jadralnega padala 

b) Globina jadralnega padala 

c) Vitkost jadralnega padala 

d) Inducirani upor 


a) Razpetina jadralnega padala 

b) Globina jadralnega padala 

c) Vitkost jadralnega padala 

d) Inducirani upor 


a) Stabilizator 

b) Zadnje vrvice 

c) Prednje vrvice 

d) Krmilna vrvica 


a) Krmilne vrvice 

b) Nosilne vrvice 

c) Nosilni trakovi 

d) Karabini 


42



a) Nosilne vrvice 

b) Krmilne vrvice 

c) Nosilni trakovi 

d) Vezno pasovje 


a) Nosilni trakovi 

b) Krmilni sistem 

c) Vezno pasovje 

d) Karabin (vponka) 


a) Ročica krmilne vrvice 

b) Ročaj v sili 

c) Ročica reševalnega padala 

d) Zadnje vrvice 

K-34. Kaj storite, če vaše jadralno padalo pogostokrat preide za krajši čas v prevlečen let ? 

a) Z vozli skrajšam A nosilne vrvice 

b) Jadralno padalo letim nekoliko pospešeno 

c) Jadralno padalo mora v kontrolo k proizvajalcu 

d) Stalno vozim z nezavrtimi komandami 

K-35. Kaj lahko povzroči povečana poroznost materiala na zgornji sprednji strani krila ? 

a) Krilo ostane v prevlečenem letu 

b) Slabšo vodljivost 

c) Večjo horizontalno hitrost 

d) Občasno se pojavljajo stranska zapiranja krilla 

K-36. Kako ugotavljamo tehnično primernost jadralnega padala ? 

a) S tehničnim pregledom 

b) S primerjalnim letom 

c) S testiranjem 

d) Z vizualnim pregledom kupole in vrvic 

K-37. Kaj vpliva na izbiro jadralnega padala ? 

a) Cena 

b) Čim boljša finesa 

c) Ustrezati mora znanju in teži pilota 

d) Barva in vzorec 

K-38. Kje hranite jadralno padalo ? 

a) Vseeno 

b) V avtu 

c) V suhem prostoru 

d) V sobi za športno opremo 

K-39. Kaj najbolj vpliva na trdnost in staranje krila jadralnega padala ? 

a) Pogosto zlaganje 

b) Vlaga 

c) Letenje v pobočnem vzgorniku 

d) UV žarki 

K-40. S katero tekočino lahko čistimo jadralno padalo ? 

a) S čistilnim bencinom 

b) Z vodo 

c) S čistilom za obleke 

d) Z alkoholom 


43


K-41. Kaj storite z jadralnim padalom po pristanku v morju ? 

a) Posušim v senci 

b) Operem s sladko vodo in posušim v senci 

c) Jadralno padalo mora v kontrolo k proizvajalcu zaradi krčenja materiala 

d) Posušim in zložim v nahrbtnik, da je čim manj na soncu 

K-42. Vaše jadralno padalo ima oljnat madež. Kako ga odstraniti ? 

a) Takoj sprati z milnico in nato sprati s čisto vodo 

b) Očistiti z bencinom 

c) Obdelati z čistilnim sredstvom 

d) Olje ne škoduje padalu 

K-43. Zakaj ni priporočljivo jadralnega padala dlje časa hraniti v nepropustno zaprtem ovoju ? 

a) Jadralno padalo lahko razjedo molji 

b) Jadralno padalo se lahko poškoduje od plesni 

c) Hranjenje v nepropustno zaprtem ovoju je priporočljivo 

d) Kondenzirana vlaga lahko povzroči korozijo 

K-44. S čim je obdelana kupola jadralnega padala ? 

a) S karbonom 

b) S poliesterskimi vlakni 

c) S posebnim premazom ali impregnacijo 

d) Z ojačitvenimi trakovi 

K-45. Kaj razumemo kot poroznost tkanine ? 

a) Propustnost zraka 

b) Mečkavost 

c) Kakovost 

d) Teža na kvadratni meter tkanine 

K-46. Ali UV-žarki slabijo material jadralnega padala ? 

a) Samo, če je rumene ali rdeče barve 

b) Šele po večletni uporabi 

c) Ne 

d) Da 

K-47. Na kaj je potrebno paziti pri močni sončni pripeki ? 

a) Pripeka ne škoduje niti jadralnemu padalu niti veznim pasovom 

b) Jadralnega padala in veznih pasov ne puščati na žgočem soncu 

c) Jadralno padalo in vezne pasove je treba pred pripeko obvarovati s škropljenjem z vodo 

d) Sončna pripeka škodi le jadralnim padalom, ki so narejena iz poliestra 

K-48. Kaj je "Rip-Stop" material ? 

a) Obstojnejši material in bolj odporen proti UV sevanju 

b) Material, ki preprečuje nadalnje trganje 

c) Jedro iz kevlarjevih niti 

d) Posebna tehnika pristajanja 

K-49. Vaše jadralno padalo ima razpoko dolgo cca 3 cm. Sami jo lahko popravite tako, da : 

a) Jo obojestransko prelepite s samolepilnim trakom za kupole jadralnih padal 

b) Jo zašijete z bombažno nitjo 

c) Očistite jadralno padalo s čistilnim sredstvom in nato prelepite razpoko s kosom materiala za 

kupole padal 

d) Narežemo mesto razpoke in zvarimo skupaj 

K-50. Kako vpliva dež na jadralno padalo ? 

a) Nima posebnega vpliva 

b) Z mokrim jadralnim padalom lažje štartamo 

c) Povzroči spremembo težišča krila 

d) Jadralno padalo moramo bolj zavirati 


44


K-51. Kaj se lahko zgodi, če letimo v dežju ? 

a) Odzivnost jadralnega padala je večja, posledica so ostri zavoji 

b) Pride do prevlečenega leta 

c) Jadralno padalo bo mokro in težko, pristanek bo zaradi tega hitrejši 

d) Aerodinamične lastnosti krila se izboljšajo 

K-52. Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri reševalnega padala ? 

a) Da ni starejše od 5 let 

b) Da je primerne velikosti za našo težo 

c) Da je vidnih barv 

d) Da je bilo uporabljeno za reševanje največ dvakrat 

K-53. Na kaj moramo biti pozorni pri reševalnem padalu ? 

a) Da lahko hitro in enostavno izvlečemo notranji kontejner 

b) Da je ročica za odpiranje rdeče barve 

c) Da je kupola reševalnega padala iz neprepustnih materialov 

d) Da je ročica za odpiranje na desni strani sedeža 

K-54. Katera teža se upošteva pri izbiri velikosti reševalnega padala ? 

a) Teža pilota in opreme brez jadralnega padala 

b) Teža pilota 

c) Teža pilota, opreme in jadralnega padala 

d) Teža pilota, opreme, jadralnega in reševalnega padala 

K-55. Na kaj moramo biti pozorni pri namestitvi reševalnega padala v letalni sedež ? 

a) Da je notranji kontejner pritrjen na vrh kupole reševalnega padala 

b) Da je nameščeno v hrbtni kontejner 

c) Na obojestransko pritrditev trakov reševalnega padala na letalni sedež 

d) Da so trakovi reševalnega padala pripeti na glavnih karabinih 

K-56. Zakaj je dobro, da je reševalno padalo pritrjeno na letalni sedež na ramenskih trakovih ? 

a) Ker je tam najmočnejši trak 

b) Ker bi nas drugje nosilni trak reševalnega padala motil 

c) Ker imamo na glavnih karabinih pripeto že jadralno padalo 

d) Da nas ob uporabi postavi na noge 

K-57. Kaj je pomembna prednost frontalnega kontejnerja ? 

a) Možnost namestitve instrumentov na njega 

b) Ročka za odpiranje v vidnem polju in možnost obojeročnega izmeta 

c) Frontalna zaščita 

d) Vizualno lahko opazujemo da še imamo reševalno padalo 

K-58. Na kaj moramo biti pozorni, če imamo reševalno padalo v front kontejnerju ? 

a) Da vrvico pospeševalnika pritrdimo pod nosilnim trakom reševalnega padala 

b) Da so instrumenti dobro pritrjeni 

c) Da nimamo motenega pogleda navzdol 

d) Da pri aktiviranju potegnemo ročko za odpiranje z desno roko 

K-59. Zakaj je pomembna odprtina - ventil na vrhu okroglega reševalnega padala ? 

a) Zaradi hitrega odpiranja 

b) Omogoča stabilno padanje 

c) Zmanjšuje dinamični udarec ob odpiranju 

d) Zmanjša kvadraturo, da nismo na njemu prelahki 

K-60. Kdaj je potrebno preverjati sistem za odpiranje reševalnega padala ? 

a) Ob prelaganju reševalnega padala 

b) Pred letenjem v turbulenci 

c) Ko zlagamo opremo v nahrbtnik 

d) Pred vsakim poletom 


45


K-61. Kdaj je priporočljivo preložiti reševalno padalo ? 

a) Vsako leto 

b) Glede na navodilo iz tehnične knjižice 

c) Samo kadar je bilo mokro 

d) Le takrat, ko smo ga morali uporabili za varen pristanek 

K-62. Na kaj je potrebno posebej paziti pri zapiranju veznega pasovja ? 

a) Da ga lahko zapnemo z eno roko 

b) Da je pravilno zaprto 

c) Da je tesno zategnjeno 

d) Da je ohlapno 

K-63. Katere lastnosti morajo imeti zaklepi na karabinih ? 

a) Da so lahko dostopni 

b) Da so površinsko zaščiteni 

c) Da so zavarovani pred neželjenim odpiranjem 

d) Prenašati morajo velike obremenitve tako v prečni kakor v vzdolžni smeri 

K-64. Kaj je namen protektorja ? 

a) Zmanjša silo ob udarcu in zaščiti pilota 

b) Oblikuje aerodinamično formo letalnega sedeža 

c) Izboljša udobnost sedenja 

d) Lažje montiramo reševalno padalo v letalni sedež 


46


POSTOPKI V SILI (E) 

E-01. Kaj je enostransko zapiranje ? 

a) Enostransko zapiranje je frontalno zapiranje krila zaradi turbulentnega ozračja 

b) Enostransko zapiranje je deformacija ene strani krila zaradi turbulentnega ozračja in 

nepopolnega pilotiranja krila 

c) Enostransko zapiranje je deformacija ene strani krila zaradi laminarnega toka zraka in 

nepopolnega pilotiranja krila 

d) Enostransko zapiranje ni nikoli možno, če dobro pilotiramo krilo 

E-02. Kako rešujemo enostransko zapiranje ? 

a) Zavremo zaprto stran, »pumpamo« odprto stran 

b) Zavremo odprto stran cca.20%, da ustavimo ali zmanšamo rotacijo, zaprto stran »pumpamo« 

do odprtja krila, ves čas pazimo na ohranjanje hitrosti 

c) Ne izvedemo nobenega ukrepa, saj se krilo vedno odpre samo 

d) Krilo uvedemo v full-stall in nato izvedemo izhod iz full-stalla 

E-03. Kakšna je razlika med močnim enostranskim zapiranjem (več kot polovico krila) in blažjo 

obliko ? 

a) Ni nobene razlike, krilo se odzove enako 

b) Pri močnem enostranskem zapiranju je rotacija manj intenzivna kot pri blagi obliki 

c) Pri močnem enostranskem zapiranju je rotacija bolj intenzivna kot pri blagi obliki, krilo rahlo 

zavremo na odprti strani, pazimo da ohranjamo hitrost krila, s težiščem smo v nevtrali in 

»pumpamo« deformirano stran 

d) Pri močnem enostranskem zapiranju je rotacija bolj intenzivna kot pri blagi obliki, krilo zelo 

močno zavremo na odprti strani, pazimo da ohranjamo hitrost krila, s težiščem smo v nevtrali 

in »pumpamo« deformirano stran 

E-04. Kakšne so nevarnosti pri enostranskem zapiranju ? 

a) Intenzivno spiralno strmoglavljanje, zatik stabilizatorja med vrvice (kravata), velika G 

obremenitev, trk v pobočje kadar jadramo blizu, izguba orentacije 

b) Samo intenzivno spiralno strmogljavljanje 

c) Ni nevarnosti, saj gre za enostavno reševanje 


E-05. Pri velikem enostranskem zapiranju (več kot polovica krila) : 

a) Moramo jadralno padalo stabilizirati z izvedbo full stalla 

b) Predvsem moramo paziti, da pri reševanju ne zaviramo premočno na odprti strani, ker bi s 

tem povzročili odtrganje vzgona 

c) Globoko potegnemo obe krmilni vrvici in takoj popustimo 

d) »Pumpamo« s krmilno vrvico na zaprti strani 

E-06. S čim se poveča nevarnost popolnega zloma pri enostranskem zapiranju, ko začne pilot 

zavirati zunanjo stran krila ? 

a) Če pilot zunanje strani krila ne zavre dovolj, začne padalo počasi zavijati iz smeri, nato pa 

pride do popolnega zloma vzgona 

b) Če pilot ne reagira, bo na krilu prišlo do popolnega zloma vzgona 

c) Če ima pilot nastavljene krmilne vrvice zelo na kratko (potrebni kratki posegi pri upravljanju 

jadralnega padala) 

d) Če ima pilot nastavljene krmilne vrvice zelo na dolgo (potrebni dolgi posegi pri upravljanju 

jadralnega padala) 

E-07. Kaj je najbolj nevarno pri tem, če pilot po enostranskem zapiranju jadralnega padala s 

prekomernim zaviranjem zunanje strani prevleče padalo ? 

a) Jadralno padalo omahne postrani in nazaj; iz tega položaja lahko kupola udari močno naprej 

in vstran pred pilota 

b) Jadralno padalo lahko reagira popolnoma nepričakovano 

c) Jadralno padalo lahko začne spiralno strmoglavljati proti tlem 



47


E-08. Kakšna mora biti prva reakcija pilota, če se stransko zapre pospešeno jadralno padalo ? 

a) Potegniti krmilno vrvico na nasprotni strani 

b) Uporabiti krmilno vrvico na zaprti strani 

c) Prenesti težo na zaprto stran 

d) Takoj prenehati s pospeševanjem 

E-09. Kaj je kravata ? 

a) Kravata je navitje okoli nosilnih trakov 

b) Kravata je zatik stabilizatorja krila za nosilne vrvice zaradi močnega enostranskega zapiranja; 

najbolj občutljiva krila za kravato so krila, ki imajo vpetje vrvic na vsako tretjo celico 

c) Kravata je zatik stabilizatorja krila med nosilne vrvice zaradi močnega enostranskega 

zapiranja; najbolj občutljiva krila za kravato so krila, ki imajo vpetje vrvic na vsako ali pa na 

vsako drugo celico 


E-10. Kaj velja v primeru, da se stranski del krila zaplete med nosilne vrvice jadralnega padala 

(kravata) ? 

a) Jadralno padalo lahko začne spiralno strmoglavljati 

b) Jadralno padalo se le v redkih primerih razplete 

c) Pilot lahko poskusi s prenosom teže in zaviranjem zunanje strani zaustaviti rotacijo, če pa je 

nizko, mora takoj aktivirati reševalno padalo 


E-11. Kaj je frontalno zapiranje ? 

a) Je deformacija sprednjega roba krila 

b) Je deformacija ene strani krila 

c) Je deformacija zadnjega roba krila 

d) Je posledica prevelikega vpadnega kota 

E-12. Kaj lahko povzroči frontalno zapiranje ? 

a) Letenje na velikih vpadnih kotih 

b) Turbulentno ozračje in letenje na zelo majhnih vpadnih kotih, npr. uporaba pospeševalnika 

c) Laminarni tok zraka 

d) Nepravilen izhod iz prevlečenega leta 

E-13. Kako rešujemo frontalno zapiranje ? 

a) S »pumpanjem« 

b) Povlečemo obe krmilni vrvici navzdol in po odpiranju popustimo 

c) Pohodimo pospeševalnik 

d) Primemo A - nosilne trakove in jih povlečemo navzdol 

E-14. Kako izvedemo ušesa ? 

a) Simetrično potegnemo na obeh straneh eno ali dve zunanji vrvici na B- liniji 

b) Simetrično potegnemo na obeh straneh vse vrvice na A-liniji 

c) Simetrično potegnemo na obeh straneh eno ali dve zunanji vrvici na A-liniji, nekatera jadralna 

padala imajo posebni vrvici za izvedbo ušes 

d) Simetrično potegnemo sredinski vrvici na A-liniji 

E-15. Kako izgleda krilo pri letenju z ušesi ? 

a) Krilo je deformirano na obeh koncih 

b) Krilo ima normalno obliko 

c) Krilo je deformirano na enem koncu 

d) Krilo je deformirano v sredini 

E-16. Kako vodimo krilo pri vpeljanih ušesih ? 

a) S krmilnimi vrvicami 

b) S krmilnimi vrvicami in s prenosom svoje teže v sedežu 

c) Z zadnjimi nosilnimi trakovi 

d) S prenosom svoje teže v sedežu 


48


E-17. Kakšna je maksimalna vertikalna hitrost pri letenju z ušesi ? 

a) 2 m/s 

b) 3 m/s 

c) od 4-5 m/s kadar pohodimo pospeševalnik 

d) 8 m/s 

E-18. Kakšne so nevarnosti pri letenju z velikimi ušesi ? 

a) Ni nobene nevarnosti 

b) Obstaja možnost prevlečenega leta kadar se Vv približa Vh 

c) Obstaja možnost full-stalla 

d) Težko jih spet odpremo 

E-19. Izhod iz ušes : 

a) Krilo »pumpamo« 

b) Krilo močno zavremo 

c) Krilo »pumpamo« če se konca krila ne formirata sama 

d) Pohodimo pospeševalnik ali popustimo trimerje 

E-20. Vhod v spiralo : 

a) Močno potegnemo eno krmilno vrvico, ko krilo vstopi v spiralo rahlo obremenimo nasprotno 

krmilno vrvico, da povečamo stabilnost manevra 

b) Stopnjujemo poteg krmilne vrvice s stopnjevanjem obodne hitrosti, pomagamo si s prenosom 

teže v tisto stran v katero izvajamo spiralo. Ko smo v spirali, rahlo obremenimo nasprotno 

krmilno vrvico, da povečamo stabilnost manevra 

c) Letimo na minimalni hitrosti in eno krmilno vrvico še dodatno zavremo, drugo pa popustimo. 

Ko smo v spirali, rahlo obremenimo nasprotno stran, da povečamo stabilnost manevra 

d) Stopnjujemo poteg krmilne vrvice s stopnjevanjem obodne hitrosti, težo prenesemo na 

nasprotno stran. Ko smo v spirali, rahlo obremenimo nasprotno krmilno vrvico, da povečamo 

stabilnost manevra 

E-21. Kakšna je Vv v spirali : 

a) do 20 m/s 

b) do10 m/s 

c) do15 m/s 

d) 5m/s 

E-22. Kakšne so lahko obremenitve v spirali ? 

a) do 2 G 

b) do 1 G 

c) do 3 G 

d) do 4 G 

E-23. »Kako težak« se počuti pilot pri obremenitvi 4G, če je njegova masa 100kg ? 

a) kot bi imel 300kg 

b) kot bi imel 400kg 

c) kot bi imel 200kg 

d) kot bi imel 100kg 

E-24. Izhod iz spirale : 

a) Krmilno vrvico popuščamo počasi, s težo gremo v nevtralni položaj, za izhod si vzamemo dva 

do tri obrate, kar je odvisno od tega, koliko energije je bilo v spirali 

b) Krmilno vrvico popustimo na hitro, s težo gremo v nevtralni položaj 

c) Krmilno vrvico zadržimo zavrto, s težo gremo v nevtralni položaj, nasprotno krmilno vrvico 

zaviramo do ustavitve rotacije 

d) Krmilno vrvico popuščamo počasi, s težo ostanemo na notranji strani zavoja 

E-25. Kaj je B-stall ? 

a) B-stall je situacija preden krilo pade v full-stall 

b) B-stall je manever za povečanje horizontalne hitrosti 

c) B-stall je manever za hitro spuščanje 

d) B-stall je podaljšanje A-stalla 


49


E-26. B-stall izvedemo tako, da : 

a) Simetrično potegnemo B- nosilne trakove, krilo se klinasto zalomi po celotni sredini 

b) Simetrično potegnemo B-nosilne trakove, krilo se frontalno zalomi po celotnem razponu krila 

c) Asimetrično potegnemo B-nosilne trakove, krilo se klinasto zalomi po celotni površini krila 

d) Močno in sunkovito potegnemo B-nosilne trakove 

E-27. Na kaj pazimo pri vhodu v B-stall ? 

a) Da ne pozabimo potegniti zraven tudi A-nosilnih trakov 

b) Da asimetrično potegnemo B-nosilne trakove 

c) Kako potegnemo B-nosilne trakove nima nobenega vpliva 

d) Da simetrično in enakomerno potegnemo B-nosilne trakove 

E-28. Kakšni sta Vh in Vv v B-stallu (Vh=horizontalna hitrost, Vv=vertikalna hitrost) ? 

a) Vh 4 m/s, Vv 10 m/s 

b) Vh 0 m/s, Vv 4 m/s 

c) Vh 0 m/s, Vv 8-11 m/s 

d) Vh 6 m/s, Vv 15 m/s 

E-29. Izhod iz B-stalla (možnih več pravilnih odgovorov) : 

a) B-nosilne trakove popustimo simetrično in hitro, po potrebi korigiramo z zaviranjem če nas 

krilo prehiti (postopek velja kadar piha močnejši čelni veter) 

b) B-nosilne trakove popustimo simetrično in počasi 

c) B-nosilne trakove popustimo asimetrično in hitro 

d) B-nosilne trakove popustimo počasi do polovice, nato hitro, pazimo da jih popuščamo 

simetrično 

E-30. Kdaj obstaja nevarnost pri izvedbi B-stalla, da pride do velikega nihaja krila naprej pred pilota 

in izgube kontrole nad padalom ? 

a) Če krmilne vrvice v zadnjem delu izhoda iz B-stalla popuščamo prepočasi 

b) Kadar B-nosilne trakove popustimo takoj ko se krilo zalomi in zaniha nazaj 

c) Ni nobenih nevarnosti, saj gre za izredno varen manever 

d) Kadar B-nosilne trakove popustimo pri hitrosti propadanja 6-8 m/s 

E-31. Kaj je prevlečen let ? 

a) Prevlečen let je porušitev vzgona na krilu zaradi prevelikega vpadnega kota krila 

b) Prevlečen let je porušitev vzgona zaradi premajhnega vpadnega kota krila in povečanje upora 

c) Prevlečen let je povečanje vertikalne in horizontalne hitrosti 

d) Prevlečen let je povečanje samo horizontalne hitrosti 

E-32. Kako spoznamo prevlečen let ? 

a) Povečana sila na krmilnih vrvicah, manjkajoč občutek vetra zaradi zmanjšanja horizontalne 

hitrosti padala 

b) Spodnja stran krila ni napeta, ni občutka vetra, zmanjšana sila na krmilnih vrvicah, povečana 

vertikalna hitrost; padalo se ne odzove, ko pilot popusti krmilne vrvice 

c) Velika vertikalna hitrost in povečana sila na krmilnih vrvicah 

d) Močno vrtinčenje zraka okrog padala in zmanjšana sila, ki je potrebna za upravljanje padala 

E-33. Zaradi prevelikega vpadnega kota lahko pride jadralno padalo v prevlečen let. Pri tem pride do : 

a) Zmanjšanja vzgona in večjega obtekanje zraka ob zgornji strani krila 

b) Povečanja obtekanja zraka okoli krila in večjega pritiska v kupoli 

c) Odtrganja obtekanja zraka okoli krila in prekinitve vzgona 

d) Velikega povečanja vzgona in upora 

E-34. Kakšen je tlak v notranjosti krila v prevlečenem letu ? 

a) Tlak je močno zmanjšan 

b) Tlak ostane enak kot v normalnem letu 

c) Tlak je močno povečan 

d) Tlaka v notranjosti ni, ker je krilo deformirano 


50


E-35. Kako izgleda krilo v prevlečenem letu ? 

a) Trdnost krila je zmanjšana, krilo je v obliki podkvice 

b) Trdnost krila je večja, krilo ni vodljivo 

c) Trdnost krila je zmanjšana, krilo je vodljivo 

d) Trdnost krila je zmanjšana, krilo diha, krilo ni vodljivo 

E-36. Kakšni sta Vh in Vv v prevlečenem letu (Vh=horizontalna hitrost, Vv=vertikalna hitrost) ? 

a) Vh 4 m/s, Vv 5-8 m/s 

b) Vh 0 m/s, Vv 6-10 m/s 

c) Vh 0 m/s, Vv 3-5 m/s 

d) Vh 10 m/s, Vv 0 m/s 

E-37. Kako zaznamo prevlečen let ? 

a) Akustični variometer, občutek tišine zaradi izgube horizontalne hitrosti, mehke krmilne vrvic; 

nemirno krilo (krilo diha), povečanje vertikalne hitrosti 

b) Občutek tišine zaradi povečanja horizontalne hitrosti, akustični variometer, mehke krmilne 

vrvice, mirno krilo 

c) Prevlečenega leta ne moremo zaznati 

d) Velika horizontalna in vertikalna hitrost, mehke krmilne vrvice, akustični variometer, nemirno 

krilo, občutek tišine 

E-38. Kako rešujemo prevlečen let ? 

a) Povečamo vpadni kot tako, da obremenimo sprednje nosilne trakove ali pohodimo 

pospeševalnik 

b) Potegnemo eno krmilno vrvico, pohodimo pospeševalnik, obremenimo sprednje nosilne 

trakove, popustimo trimerje 

c) Zmanjšamo vpadni kot tako, da obremenimo A nosilne trakove ali pohodimo pospeševalnik 

d) Jadralno padalo skušamo spraviti v normalen let tako, da gremo v zavoj 

E-39. V kaj se lahko razvije prevlečen let pri nepravilnem reševanju ? 

a) V spiralno strmoglavljanje 

b) V B-stall 

c) Samo v negativni zavoj 

d) V negativni zavoj in full-stall 

E-40. Kdaj lahko jadralno padalo pade v prevlečen let ? 

a) Na majhnih vpadnih kotih 

b) Na vpadnih kotih, ki presegajo kritični vpadni kot; pri velikih ušesih, ko se Vv približa Vh; v 

območjih močno spuščajočega se zraka 

c) Na vpadnih kotih, ki ne presegajo kritični vpadni kot; v močnem termičnem dviganju; pri velikih 

ušesih; v območjih močno spuščajočega se zraka 

d) V močnih zavojih levo in desno; v območju spuščajočega se zraka; na vpadnih kotih, ki ne 

presegajo kritičnega vpadnega kota 

E-41. Kaj je full-stall ? 

a) Full-stall je popolna porušitev vzgona na celotni površini krila, vzrok zato je zaviranje preko 

100% 

b) Full-stall je enostranska porušitev vzgona, kar je posledica prevelikega vpadnega kota 

c) Full-stall je zmanšanje upora, kar je posledica zmanšanja vpadnega kota 

d) Full-stall je povečanje vzgona, kar je posledica povečanja vpadnega kota 

E-42. Kaj se dogaja z vpadnim kotom, da bo krilo padlo v v full-stall ? 

a) Vpadni kot ostane nespremenjen 

b) Vpadni kot se povečuje in je manjši od točke kritičnega vpadnega kota 

c) Vpadni kot se povečuje preko točke kritičnega vpadnega kota 

d) Vpadni kot se najprej zmanjša, nato pa močno poveča 

E-43. Kakšni sta vertikalna in horizontalna hitrost jadralnega padala, ki je v full-stallu ? 

a) Vh=0m/s, Vv=4m/s 

b) Vh=8m/s, Vv=15m/s 

c) Vh=4m/s, Vv=0m/s 

d) Vh=0m/s, Vv=15m/s 


51


E-44. Opiši izhod iz full-stalla : 

a) Ko se nihanje umiri, krmilne vrvice počasi popuščamo do polovice (do približno 50% 

zaviranja), nato jih na hitro popustimo. Pri izhodu moramo biti pripravljeni in pozorni na močan 

nihaj krila naprej, katerega po potrebi korigiramo z zaviranjem 

b) Na hitro popustimo krmilne vrvice, ko krilo omahne za pilota, nato z močnim zaviranjem 

korigiramo krilo, ki zaniha pred pilota 

c) Pri izhodu iz manevra, ko se nihanje umiri, najprej popustimo eno krmilno vrvico in nato drugo 

d) Ko se nihanje umiri, zelo počasi popuščamo krmilne vrvice, da krilo ostane v prevlečenem letu 

in nato rešujemo prevlečen let, ker s takim izhodom preprečimo nihaj krila naprej 

E-45. Opiši možne nevarnosti pri nepravilnem izhodu iz ful-stalla (možnih več pravilnih odgovorov) : 

a) Pri nesimetričnem popuščanju krmilnih vrvic je pri izhodu možen negativni zavoj 

b) Pri simetričnem popuščanju krmilnih vrvic je pri izhodu možen negativni zavoj 

c) Pri hitrem popuščanju, ko krilo omahne za pilota, je možen padec v krilo 

d) Pri počasnem popuščanju krmilnih vrvic obstaja možnost prevlečenega leta 

e) Pri počasnem popuščanju ne obstaja možnost da krilo ostane v prevlečenem letu 

E-46. Kaj je negativni zavoj ? 

a) Negativni zavoj je enostransko odtrganje vzgona, kar je posledica prevelikega vpadnega kota 

na eni strani krila. Os rotacije poteka okoli prečne osi krila. 

b) Negativni zavoj je porušitev vzgona na celotni površini krila 

c) Negativni zavoj je enostranko odtrganje vzgona, kar je posledica prevelikega vpadnega kota 

na eni strani krila. Os rotacije poteka skozi krilo in pilota. 

d) Negativni zavoj je povečanje tlaka na deformirani strani 

E-47. Porazdelitev vzgona na krilu v negativnem zavoju : 

a) Vzgon deluje samo na strani krila, na kateri je vpadni kot presegel kritični vpadni kot 

(deformirani strani) 

b) Vzgon deluje na tisti strani krila, kjer zračni tok obteka krilo nemoteno. Na strani krila, kjer je 

vpadni kot presegel kritični vpadni kot, je cirkulacija zračnega toka motena. Posledica tega je 

porušitev vzgona 

c) Vzgon je porazdeljen enakomerno po celotni površini krila 

d) Do zloma vzgona pride na celotni površini krila, posledica tega je rotacija, katere os poteka 

skozi krilo in pilota 

E-48. Obtekanje zračnega toka v negativnem zavoju : 

a) Stran krila, na kateri deluje vzgon, dobiva relativni zračni tok od spredaj; stran krila, na kateri 

vzgon ne deluje pa dobiva relativni zračni tok od zadaj 

b) Stran krila, na kateri ne deluje vzgon, dobiva relativni zračni tok od spredaj; stran krila, na 

kateri deluje vzgon pa dobiva relativni zračni tok od zadaj 

c) Relativni zračni tok obteka krilo na obeh straneh nemoteno od spredaj, os rotacije poteka 

skozi krilo in pilota. 

d) Relativni zračni tok ne obteka profila krila, saj je prišlo do porušitve vzgona na celotni površini 

krila, to pa povzroči močno rotacijo, katere os poteka skozi krilo in pilota 

E-49. Kakšna je porazdelitev tlaka v notranjosti krila v negativnem zavoju ? 

a) Na strani, na kateri relativni zračni tok obteka krilo od spredaj, je tlak zmanjšan; na strani, na 

kateri relativni zračni tok obteka krilo od zadaj, je tlak povečan 

b) Porazdelitev tlaka je enakomerna po celotni notranjosti krila 

c) Na strani, na kateri relativni zračni tok obteka krilo od spredaj, je tlak povečan; na strani, na 

kateri relativni zračni tok obteka krilo od zadaj, je tlak zmanjšan 

d) Tlaka v notranjosti krila ni, saj je krilo popolno deformirano 


52


E-50. Možni načini kako lahko padalo prevedemo v negativni zavoj : 

a) 1. Letimo z minimalno hitrostjo in z eno krmilno vrvico krilo še bolj zavremo, drugo pa ne 

popustimo; 2. Ko letimo z minimalno hitrostjo eno krmilno vrvico hitro popustimo, drugo pa ne 

b) 1. V letu z močno zavrto kupolo izvajamo zavoj, ne da bi popustili nasprotno krmilno vrvico; 2. 

Pri hitrem menjavanju zavojev, pri katerih ne pride do tekočega prehoda iz ene smeri zavoja v 

drugo, še posebno, če smo pregrobi s potegom krmilne vrvice 

c) 1. Kadar nezavrto padalo na eni strani hitro in močno zavremo do 100%; 2. Pri nepravilnih 

izhodih iz prevlečenega leta in iz full stalla ter po močnem enostranskem zapiranju, če to ni 

bilo pravočasno rešeno 


E-51. Opiši možne nevarnosti, če pilotu v negativnem zavoju krilo uide iz nadzora : 

a) Ni nevarnosti, krilo se vedno samo stabilizira in preide v normalen let 

b) Obstaja možnost navitja nosilnih trakov; možnost pobega krila v stran; možnost močnega 

nihaja krila naprej; nevarnost izgube pilotove orientacije, kar še dodatno oteži uspešnost 

reševanja 

c) Obstaja velika nevarnost trganja vrvic, ker so G obremenitve večje kot v spirali; možnost 

navitja nosilnih trakov 

d) Obstaja možnost navitja nosilnih trakov; možnost pobega krila v stran; možnost močnega 

nihaja krila naprej; nevarnost izgube pilotove orientacije; trganje nosilnih trakov zaradi velike G 

obremenitve 

E-52. Začetno negativno vrtenje zaustavimo : 

a) Z zaviranjem nasprotne strani 

b) S takojšnjim prenosom teže v nasprotno stran in obojestranskim zaviranjem krila 50% 

c) Močno potegnemo obe krmilni vrvici, jih zadržimo dokler se vrtenje ne ustavi in nato 

popustimo 

d) S hitro popolno popustitvijo zavrte strani 

E-53. Na eni strani krila je prišlo do odtrganja vzgona. Sledilo je več negativnih zavojev. Za izhod iz 

te situacije na zadostni višini : 

a) Vrtenje zaustavimo z izvedbo A- stalla 

b) Vržemo reševalno padalo 

c) Popustimo krmilne vrvice, ko je krilo pred nami 

d) Popustimo krmilne vrvice, ko je krilo za nami 

E-54. Kdaj uporabimo reševalno padalo ? (možnih več pravilnih odgovorov) 

a) Kadar izgubimo kontrolo nad krilom in situacije ne poznamo 

b) Kadar smo na majhnih višinah pod 150 m in pride do večjih deformacij krila; če se deformacija 

ne reši v zelo kratkem času in se nastala situacija poslabšuje, se takoj odločimo za izmet 

reševalnega padala 

c) Kadar pride do strukturnih poškodb krila 

d) Reševalno padalo lahko uporabimo brez problema na višini 30 m 

E-55. Kakšna je minimalna višina za varen izmet reševalnega padala ? 

a) 50 m 

b) 250 m. 

c) 350 m. 

d) 150 m 

E-56. Razloži izmet reševalnega padala, postopke pri padanju in pristanek : 

a) Reševalno padalo močno odvržemo pod kotom nazaj in stran od sebe. Ko se reševalno 

padalo odpre, je potrebno stabilizirati padanje. To izvedemo tako, da z vlečenjem krmilnih 

vrvic ali B-nosilnih trakov celotno krilo deformiramo in ga približamo kupoli reševalnega 

padala. S tem zmanjšamo vertikalno hitrost in umirimo padanje, pristanemo sonožno na noge 

in se zavalimo v stran, da ublažimo silo 

b) Reševalno padalo odvržemo močno stran od sebe v nasprotno smer vrtenja. Ko se reševalno 

padalo odpre, stabiliziramo padanje tako, da deformiramo celotno krilo in ga s tem približamo 

reševalnemu padalu. Pristanemo na zadnjico, saj imamo protektor in s tem zaščitimo noge 

c) Reševalno padalo odvržemo in nato ne storimo nič 

d) A in B sta pravilna 


53


E-57. Kaj je potrebno storiti, če pride do trka dveh letalnih naprav blizu pobočja ? 

a) Takoj aktivirati reševalna padala 

b) Počakati, da se hitrost padanja zmanjša, nato pa aktivirati reševalna padala 

c) Ne da se storiti ničesar 

d) Oba pilota morata do konca potegniti krmilne vrvice (če gre za dve jadralni padali) 

E-58. Kaj storimo, če se med letom pretrga krmilna vrvica ? 

a) Takoj vržemo reševalno padalo 

b) Jadralno padalo vodimo s sprednjimi nosilnimi trakovi 

c) Jadralno padalo vodimo s prenosom teže in z zadnjimi nosilnimi trakovi 

d) Jadralno padalo vodimo s tisto krmilno vrvico, ki nam je še ostala 

E-59. Pri pristajanju se naenkrat spremeni veter. Smo nizko in opazimo, da bomo pristali s hrbtnim 

vetrom. Kaj storimo ? 

a) Takoj naredimo krog za 180 stopinj, ne glede na višino 

b) Letimo normalno naprej in se pripravimo na hitrejši pristanek 

c) Pristajanje s hrbtnim vetrom ni problem 

d) Potegnemo hitro do konca eno krmilno vrvico, da bomo pristali prečno na veter 


54


LETALSKA MEDICINA IN PRVA POMOČ (L) 

L-01. Katere številke kličemo v primeru nesreče ? 

a) 911 

b) 112 

c) 090939822 

L-02. Kaj mora vsebovati naša informacija ob nesreči ? 

a) Kaj se je zgodilo, kje, ocena poškodb, ime ponesrečenega (če ga vemo), kdo sporoča in 

kontaktno telefonsko številko. 

b) Ime poškodovanega, tip jadralnega padala, številko licence in kje se je nesreča zgodila 

c) Kraj nesreče, čas nesreče in kdo sporoča 

L-03. Kaj moramo nujno storiti, če gre za helikoptersko reševanje ? 

a) Ponesrečenega varno spraviti z drevesa 

b) Poskrbeti za dobro imobilizacijo 

c) Vsa padala spraviti v nahrbtnike 

L-04. Katera poškodba neposredno ogroža življenje ? 

a) Poškodba jezika 

b) Nezavest 

c) Obsežna krvavitev 

L-05. Izmed navedenih izberi stanje, ki zahteva najhitrejše ukrepanje : 

a) Nezavest 

b) Obsežna krvavitev 

c) Poškodba hrbtenice 

L-06. Kako zaustavimo hudo krvavitev iz rane na udih : 

a) Rano temeljito sterilno pokrijemo 

b) Naredimo kompresijsko obvezo 

c) Počakamo, da se krvavitev ustavi, potem povijemo 

L-07. Kdaj posumimo, da gre za poškodbo hrbtenice ? 

a) Ko gre za padec z višine ali ko poškodovani toži, da ga boli v predelu hrbta 

b) Samo takrat, če poškodovani ne čuti nog 

c) Kadar ima poškodovani mrzle noge in vidne deformacije nog 

L-08. Kako ravnamo pri sumu na poškodbo hrbtenice ? 

a) Poskrbimo za stabilen položaj na trebuhu 

b) Pri vstajanju moramo poškodovanemu pomagati 

c) Pomemben je stabilen položaj na hrbtu, sami ga ne smemo prevažati 

L-09. Koliko pomagalcev mora biti najmanj, da lahko varno premikajo poškodovanca s poškodbo 

hrbtenice ? 

a) 2 

b) 7 

c) 4 

L-10. Kako na terenu lahko zanesljivo ločimo zvin in zlom : 

a) Ne moremo 

b) Po količini izliva krvi ob poškodbi 

c) Po obsežnosti otekline 

L-11. Pri kateri poškodbi lahko pride do velike notranje krvavitve ? 

a) Odprt zlom gležnja 

b) Izpah rame 

c) Zlom stegnenice 


55


L-12. Kaj najbolj ogroža poškodovanca z zlomljeno stegnenico ? 

a) Da ne more hoditi 

b) Notranja krvavitev 

c) Trajne posledice 

L-13. Položaj poškodovanca s poškodbo prsnega koša je : 

a) Na boku 

b) S podloženimi koleni 

c) Polsedeč 

L-14. Če ugotovimo, da poškodovani ne diha : 

a) Ga namestimo v stabilni bočni položaj za nezavestnega 

b) Nemudoma začnemo z oživljanjem 

c) Posvetujemo se s pričami, javimo Republiški upravi za civilno letenje in potem začnemo z 

oživljanjem 

L-15. Nekateri znaki hiperventilacije : 

a) Zvišana telesna temparatura, mravljinčenje 

b) Mravljinčenje, krči 

c) Tunelski vid, zvišana telesna temparatura 

L-16. Kako spoznamo pretres možganov ? 

a) Ne spominja se nesreče, slabo mu je, boli ga glava 

b) Bolečine v zatilju, mežikanje z očmi 

c) Krvavitev iz nosu in ušes 

L-17. Kako prepoznamo nezavest ? 

a) Prisotne so življenjske funkcije, a se poškodovani ne odziva 

b) Poškodovani povsem zmedeno govori 

c) Poškodovani zmedeno govori in ima poškodbo glave 

L-18. Kakšen je položaj za nezavestnega ? 

a) Podložena glava, dvignjene roke in noge 

b) Polsedeč, podložena kolena 

c) Poškodovani leži na boku 

L-19. Znaki šoka so : 

a) Ponesrečenec živahno tava okrog 

b) Ponesrečenec je bled, koža je hladna in znojna 

c) Ponesrečeni ima hiter pulz, zvišano telesno temparaturo 

L-20. Položaj šokiranega poškodovanca, ki je pri zavesti je : 

a) Polsedeč, podložena kolena 

b) Ležeč z dvignjenimi udi 

c) Na levem boku 

L-21. Kakšna je PP pri podhlajenih ponesrečencih na terenu ? 

a) Preprečiti nadaljnjo izgubo toplote 

b) Malo ( ne preveč) alkohola, da se segreje 

c) Lahko gre sam do najbližje koče ( dosegljiv mora biti na mobitel ) 

L-22. Namen srčne masaže : 

a) Boljša prekrvavitev prsnega koša 

b) Zagotoviti pretok krvi po telesu 

c) Iztisniti morebitne tujke iz dihal 

L-23. Na kakšne poškodbe moramo pomisliti ob padcih z višine ? 

a) Na notranje poškodbe votlih organov v trebuhu 

b) Na trajne posledice 

c) Na poškodbe zaradi nagnjenosti k osteoporozi 


56


L-24. Pri poškodovancu, ki visi na električnih žicah, je najbolj pomembno da : 

a) Mu snamemo opremo, da ni stika 

b) Obvestimo Republiško upravo za civilno letalstvo 

c) Se poškodovanca ne dotikamo,dokler ni prekinjen električni tok 

L-25. Obremenitve telesa ob strmi spirali lahko povzročijo : 

a) Plitvo dihanje 

b) Povečan utrip srca in znojenje 

c) Izgubo orientacije v prostoru in izgubo občutka za višino 

L-26. Znaki višinske bolezni so : 

a) Glavobol,slabost, evforija 

b) Vročina, tresenje, boleči sklepi 

c) Motnje vida, pekoče oči, solzenje 

L-27. Na varnost letenja praviloma ne vpliva : 

a) Alkohol, mamila 

b) Običajna zdravila proti zvišani telesni temperaturi 

c) Stres 

L-28. Jadralni padalec pri katerem so ugotovili epilepsijo : 

a) Lahko varno leti 

b) Lahko varno leti, če jemlje zdravila 

c) Ne more varno leteti 

L-29. S kom se posvetujemo glede zdravstvenega stanja, ko gre za varno letenje ? 

a) S strokovnjaki v kontaktnih rubrikah dnevnega časopisja 

b) Z izkušenimi piloti motornih letal 

c) S pooblaščenim zdravnikom za letalske preglede 

L-30. Evstahijeva cev povezuje : 

a) zunanje uho in srednje uho 

b) žrelo in srednje uho 

c) srednje uho in notranje uho 

L-31. Zrak je zmes plinov v kateri je 21% kisika. Ko se dvigujemo % kisika vzraku: 

a) pada 

b) raste 

c) se ne spreminja 

L-32. Delni pritisk kisika v zračni zmesi z dvigovanjem: 

a) pada 

b) raste 

c) se ne spreminja 

L-33. Pomankanje kisika v telesnih tkivih imenujemo: 

a) hipotermija 

b) hipoksija 

c) hiperventilacija 

d) hipoglikemija 

L-34. Hiperventilacijo običajno povzroči: 

a) stres 

b) alkohol 

c) počasno dihanje 

L-35. Do kesonske bolezni (dekompresijska bolezen) lahko pride, ko se zračni pritisk v kratkem 

času zmanjša za 

a) 30% 

b) 50% 

c) 25% 


57


L-36. Hitrost dihanja uravnavamo preko kemoreceptorjev. Ti merijo količino: 

a) kisika v krvi 

b) ogljikovega dioksida v krvi 

c) ogljikovega monoksida v krvi 

L-37. Na višinah do 6000 m je bolj pogosta nevarnost. 

a) hiperventilacija 

b) hipoksija 

c) hipokapnija 

L-38. Ogljikov monoksid je plin brez barve in okusa, nevaren je zaradi tega ker: 

a) tvori z hemoglobinom mravljinčno kislino, ki je strupena 

b) se kemično močneje veže na hemoglobin kot kisik 

c) pospeši izplavljanje ogljikovega dioksida iz krvi kar privede do hiperventilacije 

L-39. Po potapljanju s komprimiranim zrakom smemo leteti 

a) po 12 urah 

b) po 24 urah 

c) po 48 urah 

L-40. Alkohol se izloča iz krvi s hitrostjo 0,15mg% na uro. Ta proces lahko pospešimo: 

a) s fizično aktivnostjo 

b) pitjem velike količine prave kave 

c) na hitrost izločanja alkohola iz krvi ne moremo vplivati 

L-41. Ravnotežni organ ki ga sestavljajo trije polkrožni kanali ter vrečica in mešiček se 

nahajajo: 

a) v vratu 

b) notranjem ušesu 

c) sprednjem delu možgan 

L-42. Če pristajamo na teren, ki se vzpenja bomo imeli tendenco : 

a) da bomo pri pristanku prekratki 

b) da bomo pri pristanku predolgi 

L-43. Letenje pri prehladu ni priporočljivo zaradi: 

a) težjega izenačevanja zraka z srednjim ušesom in sinusi 

b) pri letenju bi se še dodatno bolj prehladili 

L-44. Ko iščemo objekt na nebu uporabljamo metodo ki se imenuje »saccade«. Gledamo 

tako da: 

a) krožimo s pogledom od centra pa proti periferiji vidnega polja 

b) medtem ko menjamo smer pogleda vmes zamižimo 

c) skeniramo nebo tako, da pogled ustavljamo na 10 stopinj 

L-45. Kateri je največji rizični faktor, ki pripelje do bolezni srčnega žilja. 

a) Kajenje 

b) Uživanje alkohola 

c) Jemanje uspaval 

L-46. Koliko časa traja, da se oči popolnoma prilagodijo na nočni vid: 

a) 2 minuti 

b) 5 minut 

c) 30 minut 

L-47. Čepki na mrežnici so locirani v vidni pegi (makula) in so odgovorni: 

a) za centralni vid 

b) za periferni vid 

c) za vid v temi 


58


L-48. Hemoglobin 

a) se nahaja v belih krvničkah in je odgovoren za obrambo organizma 

b) se nahaja v rdečih krvničkah in se nanj veže kisik 

c) nastaja v jetrih se izloča preko žolča 

L-49. Za vzdrževanje primerne telesne teže je najbolj pomembno, da: 

a) vzdržujemo telesno kondicijo 

b) ne vnašamo prevelikih količin hrane 

c) se hranimo po principu ločevalne diete 

L-50. Ko pridemo prvi na prizorišče nesreče in najdemo človeka nezavestnega 

a) se ga ne dotikamo, da nebi stanja poslabšali 

b) ga poležemo na hrbet 

c) ga namestimo v bočni položaj 

L-51. Deformiran ud po zlomu oskrbimo: 

a) fiksiramo ga v položaju v kakršnem se nahaja 

b) ga poizkušamo naravnati in nato fiksirati 

c) ga obložimo z ledom in hladimo 

L-52. Pri poškodbi hrbtenice je potrebno: 

a) namestiti poškodovanca na ravno in trdno podlago 

b) poškodovanca se ne dotikamo, da nebi stanja poslabšali 

c) čimprej pokličemo pomoč 

L-53. Ko pridemo do nezavestnega poškodovanca 

a) takoj pričnemo z masažo srca 

b) poškodovanca namestimo v polsedeč položaj 

c) pregledamo, da ima prosto dihalno pot 

L-54. Pri topih poškodbah trebuha poškodovanca namestimo 

a) v bočni položaj 

b) v polsedeč položaj s pokrčenimi koleni 

c) tako da poškodovanec leži na trebuhu 

L-55. Pri poškodbah z elektriko je najnevarnejše 

a) da pride do vžiga in opeklin 

b) da pride do zastoja srca 

c) da pride do pnevmotoraksa 

L-56. Do iluzij pri letenju pride: 

a) pri močni svetlobi in sončarici 

b) pri stalnem vrtenju v krogu 

c) v pogojih slabše vidljivosti 

L-57. Za vzdrževanje primerne telesne kondicije je potrebno: 

a) vaditi vsaj eno uro dnevno do znojenja 

b) vaditi enkrat tedensko po 3 ure 

c) vaditi vsaj po pol ure trikrat tedensko 

L-58. Da korigiramo kratkovidnost uporabljamo očala 

a) z zbiralnimi lečami (konveksnimi) 

b) z razpršilnimi lečami (konkavnimi) 

L-59. Pri letenju se soočamo z interakcijami med samimi ljudmi, med ljudmi materialom in 

zunanjimi dejavniki. To shemo v letalski psihologiji imenujemo: 

a) Ransonov model 

b) Model akcije in reakcije 

c) SHELLOV model 


59


L-60. Zdravila, ki vplivajo na psihofizične lastnosti pilota in jih, ko letimo ne smemo uživati, imajo na 

škatlici oznako: 

a) kvadrat 

b) trikotnik 

c) zvezdico 

L-61. Močan ropot povzroča: 

a) tinitus-stalno šumenje v ušesih 

b) okvarja sluh 

c) nima posledic za sluh 

L-62. Če gledamo ponoči v temo, kjer ni vidnih objektov oči fokusirajo razdaljo na: 

a) 40 cm 

b) 2m 

c) Neskončnost 

L-63. Kaj pomeni kratica TUC? 

a) kontrolni stolp 

b) sedež kontrole letenja 

c) čas uporabne zavesti na določeni višini 

L-64. Močan pospešek lahko da iluzijo: 

a) padanja 

b) dviganja 

L-65. Če pokadiš pred letom nekaj cigaret 

a) boš bolj dovzeten za hipoksijo 

b) boš manj dovzeten za hipoksijo 

c) kajenje nima vpliva na pričetek znakov hipoksije 

L-66. Kotne pospeške zaznavamo s pomočjo: 

a) endolimfe v srednjem ušesu 

b) polkrožnimi kanali v notranjem ušesu 

c) centrom za ravnotežje v možganih 

L-67. Količino konzumiranega alkohola merimo v enotah, ena enota pomeni: 

a) 1 liter vina 

b) 1 veliko pivo 

c) 9g čistega alkohola 

L-68. Kako imenujemo zakon, ki pove, da je skupni zračni pritisk vsota vseh delnih pritiskov plinske 

zmesi: 

a) Boyle Mariotov zakon 

b) Daltonov zakon 

c) Charlesov zakon 

L-69. Če posumimo, da je možno, da smo dobili dekompresijsko bolezen in čutimo bolečine v 

ramenih, moramo: 

a) čim več gibati z rameni 

b) mirovati 

c) dihati pospešeno in globoko 

L-70. Če imamo predpisana očala za letenje 

a) vedno nosimo s seboj par rezervnih kontaktnih leč 

b) nosimo rezervna očala iste dioptrije 

c) nosimo s seboj dva rezervna para očal 


60


L-71. Višina, pri kateri zračni pritisk pade na polovico, je: 

a) 4000 m 

b) 6000 m 

c) 8000 m 

L-72. Močan hrup lahko prizadene sluh: 

a) za krajše obdobje 

b) okvari sluh doživljensko 

c) ne zapušča resnejših posledic 

L-73. Miopija je izraz, s katerim poimenujemo: 

a) kratkovidnost 

b) daljnovidnost 

c) starostno daljnovidnost 

L-74. Pred letenjem se izogibamo uživanju: 

a) mleka 

b) gaziranih pijač 

c) krompirja 

L-75. Do iluzij običajno pride: 

a) po pitju alkoholnih pijač 

b) pri letenju v slabših vidnih pogojih 

c) če smo utrujeni in nenaspani 

L-76. Pri akrobatskem letenju je pomembno: 

a) da stalno obračamo glavo in imamo vse pod kontrolo 

b) se izogibamo spreminjanju položaja glave 

c) gledamo samo v stran in navzgor 

L-77. Če pri pozitivni g obremenitvi začasno izgubimo vid, to imenujemo: 

a) grey out 

b) black out 

c) flicker vertigo 

L-78. Pilot je bolj pod stresom: 

a) če leti v mirni atmosferi 

b) če leti v tandemu 

c) če leti v turbulentni atmosferi 


61

Z-01. Višina 1000 ft znaša : 

a) Približno 300 m 

b) Točno 1000 m 

c) Približno 100 m 

d) Približno 250 m 


PRAVILA IN PREDPISI (Z) 

Z-02. QNH je kratica, ki pomeni : 

a) Zračni pritisk preračunan na srednjo gladino morja 

b) Zračni pritisk na neki elevaciji 

c) Kratica za relativno višino 

d) Kratica, ki se nanaša na standardni pritisk 1013,2 hpa 

Z-03. Kratica AGL pomeni : 

a) Višina nad morjem 

b) Višina nad zemeljsko površino 

c) Razdalja do oblakov 

d) Absolutna višina 

Z-04. Kratica MSL pomeni : 

a) Višina nad vzletiščem 

b) Višina nad terenom 

c) Višina nad srednjim morskim nivojem 

d) Relativna višina 

Z-05. Kaj pomeni kratica CTR? 

a) Oznaka za kontroliran zračni prostor, v katerem ni potrebna radijska zveza s kontrolo 

zračnega prometa 

b) Terminalno kontrolno območje (terminal control area) 

c) Oznaka za nekontroliran zračni prostor 

d) Kontrolirana cona (controled zone) 

Z-06. Kaj pomeni kratica TMA? 

a) Terminalno kontrolno območje (terminal control area) 

b) Oznaka za kontroliran zračni prostor, v katerem ni potrebna radijska zveza s kontrolo 

zračnega prometa 

c) Oznaka za nekontroliran zračni prostor 

d) Kratica za vojaško trening cono 

Z-07. TMA Portorož je označen na karti s točko (glej prilogo št. 4) 

a) O 

b) U 

c) U in Ž 

d) Ni označen z nobeno črko 

Z-08. CTR Ljubljana je označen na karti s točko (glej prilogo št. 4) : 

a) D 

b) F 

c) C 

d) A 

Z-09. Zračni prostor razreda D je med drugim tudi: 

a) CTR Ljubljana, Maribor, Pororož 

b) TMA Ljubljana, Maribor, Portorož 

c) nekontroliran zračni prostor 

d) kontroliran zračni prostor in v njem lahko letimo 

PREDPISI IN PRAVILA (Z) 

62


Z-10. Zračni prostor razreda G sega do višine : 

a) 2900 m MSL 

b) 2300 m AGL 

c) Odvisno od področja 

d) 2900 m QFE 

Z-11. Zračni prostor razreda G (glej Prilogo št. 4) : 

a) Je v točkah A,B,C 

b) Je v točkah A in B do 9500 ft MSL, v točki D do 1000 ft AGL, v točki F do 2500 AGL, v točki H 

do 1000 ft AGL, v točki U do 1000 ft AGL in v točki T do 2500 AGL 

c) Je v točkah A,B,C do višine 2900m QNH 

d) Je v točkah v odgovoru b in v točkah I in G 

Z-12. Zračni prostor razreda E (glej Prilogo št. 4) : 

a) Je v točkah F,T od 2500 ft AGL -7500 ft MSL 

b) Je v točkah F,Z,T,H in U od tal pa do višine 7500 ft 

c) Je v točkah A in B do 2900 m QNH 

d) Je v točki C 

Z-13. Točka N v bližini Ilirske Bistrice je območje, kjer je letenje (glej Prilogo št. 4) : 

a) Dovoljeno od tal pa do višine 7500 ft MSL 

b) Nevarno od tal pa do višine 7500 ft MSL, zaradi vojaškega poligona 

c) Ni nobene omejitve 

d) Prepovedano od tal pa do višine 7500 ft QNE 

Z-14. Točka S in Š v bližini Ilirske Bistrice pomenita (glej Prilogo št. 4) : 

a) Območje prepovedanega ali omejenega letenja kadar je izdan Notam 

b) Območje prepovedanega letenja 

c) Območje, kjer zračni prostor razreda G sega do višine 2500 ft AGL, letenje pa je lahko 

prepovedano ali omejeno kadar je zaradi vojaških aktivnosti izdan Notam 

d) Ni nobenih omejitev 

Z-15. V kateri točki na karti je dovoljeno letenje do višine 2900 m QNH (glej Prilogo št. 4) ? 

a) V točkah A in B 

b) V točkah C in D 

c) V točki A 

d) V točki B 

Z-16. V katerih točkah je letenje prepovedano od tal navzgor (glej Prilogo št. 4) ? 

a) S,N,G,M 

b) C,O,I,G.F,A,B 

c) S,N,A,B,W 

d) C,O,I,G,M,R 

Z-17. Na katerih področjih, označenih s črkami, je letenje prepovedano nad 1000 ft AGL (glej 

Prilogo št. 4) ? 

a) D,C,H,G,O,U 

b) D,U,H,Z,Y,Ž,X 

c) C,O,P,R 

d) C,F 

Z-18. Do katere višine lahko letimo na področju Lijaka, Ajdovščine in Kovka ? 

a) 9500 ft MSL 

b) 7500 ft AGL 

c) 2500 ft AGL 

d) 1000 ft AGL 


63


Z-19. Nad Preddvorom, Golnikom in Gornjim gradom sega zračni prostor razreda G do višine : 

a) 1000 ft AGL 

b) 1000 ft MSL 

c) 9500ft MSL 

d) Letenje za jadralna padala je prepovedano, saj gre za zračni prostor razreda D 

Z-20. Domžale in Moravče se nahajata v zračnem prostoru razreda : 

a) D, letenje je dovoljeno 

b) C, letenje je dovoljeno do višine 1000 ft AGL 

c) D, letenje je strogo prepovedano 

d) C, letenje je strogo prepovedano 

Z-21. Ali je nad mestom Maribor letenje dovoljeno ? 

a) Ni dovoljeno 

b) Je dovoljeno 1000 ft AGL 

c) Je dovoljeno 1000 m AGL 

d) Je dovoljeno, saj smo v TMA MB 

Z-22. Na območju Slovenj Gradca je letenje dovoljeno za jadralne padalce do višine : 

a) 7500 ft MSL 

b) 1000 ft AGL 

c) 9500 ft MSL 

d) 2500 ft AGL 

Z-23. Ali je dovoljeno letenje iz Krvavca naravnost v Ljubljano z jadralnim padalom ? 

a) Je dovoljeno 

b) Ni dovoljeno 

c) Je dovoljeno, razen če ni izdan Notam 

d) Je dovoljeno max 1000 ft nad terenom 

Z-24. Kratica NOTAM pomeni : 

a) Obvestilo pilotom letal o omejitvah in spremembah na določenih območjih 

b) Obvestilo o vremenskih nevarnostih 

c) Ta kratica velja samo za pilote, ki letijo v prometu in ne velja za jadralne padalce 

d) Obvestilo, ki se nanaša na vse udeležence v zračnem prometu in določa omejitve, 

spremembe in prepovedi na določenih območjih 

Z-25. Ali se je pred letenjem potrebno pozanimati za NOTAM ? 

a) Da 

b) Ne 

c) Po želji posameznika 

d) Ne, ker NOTAM ne velja za jadralne padalce 

Z-26. Kolikšna je najnižja dovoljena starost za začetek letenja z jadralnim padalom pod nadzorom 

učitelja jadralnega padalstva ? 

a) 18 let 

b) 15 let, z overjenim pisnim soglasjem staršev ali skrbnika 

c) 16 let, z overjenim pisnim soglasjem staršev ali skrbnika 

d) 17 let, z overjenim pisnim soglasjem staršev ali skrbnika 

Z-27. S čim je omejena veljavnost dovoljenja za pilota jadralnega pilota ? 

a) Ni omejena 

b) Se podaljša vsaka štiri leta 

c) Velja, če je veljavno vozniško dovoljenje B kategorije oziroma višje 

d) Velja do 65 leta starosti 

Z-28. Na koliko časa mora biti narejen tehnični pregled jadralnega padala ? 

a) Vsako leto 

b) Na dve leti 

c) Glede na navodila proizvajalca 

d) Na tri leta 


64


Z-29. Kako visoko nad tlemi sme brez reševalnega padala leteti pilot jadralnega padala ? 

a) 50 metrov 

b) 300 metrov 

c) Ne sme se leteti brez reševalnega padala 

d) 150 metrov 

Z-30. V katerem času se lahko z jadralnim padalom leti po pravilih dnevnega vizualnega letenja ? 

a) Ko pilot smatra da je vidljivost dobra 

b) Od sončnega vzhoda in vse do sončnega zahoda 

c) Od pol ure pred sončnim vzhodom do pol ure po sončnem zahodu 

d) Dokler je vidljivost vsaj en kilometer 

Z-31. Kolikšna je minimalna dovoljena višina pri preletu skupine ljudi, cest in električnih žic ? 

a) 100 metrov, 

b) 50 metrov 

c) 150 metrov 

d) 200 metrov 

Z-32. Kdo doloća smer vrtenja v stebru ? 

a) Tisti z najpočasnejšim jadralnim padalom 

b) Najnižji, oziroma prvi 

c) Tisti, ki se najhitreje dviga 

d) Ni pravila 

Z-33. Ali lahko pilot jadralnega padala leti v oblakih ? 

a) Ne sme 

b) Lahko, če leti po pravilih instrumentalnega letenja 

c) Lahko, če v okolici ni nobenega drugega udeleženca 

d) Samo v oblakih vrste kumulus s plitkim razvojem 

Z-34. Kakšna mora biti razdalja med jadralnimi padali pri srečevanju na isti višini ? 

a) Za širino jadralnega padala 

b) Minimalno 10 metrov 

c) Odvisno od usposobljenosti pilotov 

d) Minimalno 50 metrov 

Z-35. Kako se izogneta dva jadralna padalca, če se približujeta na isti višini ob pobočju ? 

a) Oba se izogneta desno 

b) Izogne se tisti, ki ima pobočje na levi strani 

c) Izogne se tisti, ki ima pobočje na desni strani 

d) Tisti, ki je nižje, mora leteti pod tistim, ki je višje 

Z-36. Ali sme jadralni padalec prehitevati drugega v isti višini, če imata oba pobočje na desni ? 

a) Da 

b) Ne 

c) Da, če ga prej opozori 

d) Da, če mu prehitevani da znak, da ga lahko prehiti 

Z-37. Več jadralnih padalcev pristaja. Kateri ima prednost ? 

a) Najvišji 

b) Najhitrejši 

c) Najnižji 

d) Najmanj izkušen 

Z-38. Ali lahko jadralni padalec pristane na športnem letališču ? 

a) Lahko, saj je letališče temu namenjeno 

b) Ne sme 

c) Da, če ima jadralno padalo z motorjem 

d) Lahko, če se dogovori z upravnikom letališča 


65


Z-39. Zračni prostor, v katerem je dovoljeno letenje z jadralnimi padali brez predhodnega dovoljenja 

direktorata za civilno letalstvo je zračni prostor razreda : 

a) Zračni prostor razreda D 

b) Zračni prostor razreda C 

c) Zračni prostor razreda G in E 

d) Zračni prostor razreda G 

Z-40. Kakšna je zahtevana vidljivost in oddaljenost od oblakov pri letenju v vizualnih pogojih na ali 

pod 3000ft QNH oz. 1000ft nad terenom, kar je višje? 

a) To ni pomembno 

b) Vidljivost 5 km v smeri leta ter izven oblakov in viden teren 

c) Viden sosednji vrh v smeri leta ter izven oblakov 

d) Vidljivost 5 km ter 1500m horizontalno in 300m vertikalno stran od oblaka 

Z-41. Zračni prostor razreda G (glej prilogo št. 4) : 

a) Je v točkah A,B,C 

b) Je v točkah A in B do 9500 ft MSL, v točki D 1000 ft AGL, v točki F do 2500 AGL, v točki H do 

1000 ft AGL, v točki U do 1000 ft AGL, v točkah Z in T do 2500 AGL 

c) Je v točkah A,B,C do višine 2900m QNH 

d) Je v točkah v odgovoru b in v točkah I in G. 

Z-42. Zračni prostor razreda E (glej prilogo št. 4) : 

a) Je v točkah F,T od 2500 ft AGL -7500 ft MSL 

b) Je v točkah F,Z,T,H in U od tal pa do višine 7500 ft 

c) Je v točkah A in B do 2900 m QNH 

d) Je v točki C 

Z-43. V zračnem prostoru razreda E je letenje z jadralnim padalom : 

a) Vedno prepovedano 

b) Dovoljeno 

c) Dovoljeno, če prej zaprosimo Direktorat za civilno letalstvo za izdajo posebnega dovoljenja, v 

primeru tekmovanj in podobno 

d) Dovoljeno, razen če ni izdan notam 

Z-44. Kaj je prepovedano območje? 

a) Območje za prepoved letenja jadralnim padalcem 

b) Prepovedano območje je del zračnega prostora, kjer je vsakršno letenje prepovedano. 

c) Območje prepovedano za vzlet s pomočjo vitla. 

d) Zračni prostor iznad parka natura 2000. 

Z-45. Kje v Sloveniji imamo prepovedano območje LJ-P1 in zakaj? 

a) LJ-P1 je v okolici Ljubljane kar je razvidno tudi iz imena do višine 5000 ft AGL. 

b) LJ-P1 je vspostavljena nad letališčem Jožeta Pučnika. 

c) LJ-P1 je vzpostavljena nad Jedrsko elektrarno Krško do višine 5000 ft QNH 

d) LJ-P1 v Sloveniji ne obstaja 

Z-46. V nevarnem območju LJ-D.. je letenje: 

a) prepovedano, 

b) dovoljeno, vendar se zaradi nevarnosti priporoča izogibanje takšnih con 

c) dovoljeno brez vsakršnih omejitev 

d) priporočeno, saj so zračne tarče zaželjene, pa tudi termika je boljša na tem področju 

Z-47. Točka S in Š v bližini Ilirske Bistrice pomenita (glej prilogo št. 4) : 

a) Območje prepovedanega ali omejenega letenja kadar je izdan Notam 

b) Območje prepovedanega letenja 

c) Območje, kjer zračni prostor razreda G sega do višine 2500 ft AGL, letenje pa je lahko 

prepovedano ali omejeno, kadar je zaradi vojaških aktivnosti izdan Notam 

d) Ni nobenih omejitev 


66


Z-48. Čemu so namenjena vojaška šolska območja v Slovenskem zračnem prostoru? 

a) Niso pomembna saj SV nima veliko letal in jih zelo malo uporabljajo 

b) Vojaška šolska območja so namenjena urjenju vojaških pilotov tako slovenskih kot tudi 

morebitnih pilotov partnerskih držav, zato se v primeru aktivirane cone le tej izognemo 

c) Niso pomembna saj imamo jadralni padalci tako ali tako v zraku prednost pred vsemi ostalimi 

d) So pomembna, vendar lahko letimo tudi na isti višini z vojaškim letalom, saj nas bo pilot med 

izvajanjem akrobacij z lahkoto videl 

Z-49. Do katere višine je dovoljeno letenje na področju Donačke gore v TMA Maribor? 

a) Do višine 2500 ft (750m) MSL, naprej pa strogo prepovedano. 

b) Ni omejeno. 

c) Ni pomembno, kajti doma imam vozni red aerodroma Maribor. 

d) Do višine 5000 ft AGL, naprej pa ni tako strogo omejeno 

Z-50. Ali lahko prosti letalci letijo na črti Jamnik - Tolsti vrh na višini 6000ft MSL? 

a) Letenje na tej črti tako visoko je strogo prepovedano, saj grobo kršimo »C« razred zračnega 

prostora, ki spada v TMA Ljubljana 

b) Dovoljeno, vendar samo kratek čas na višini 6000ft 

c) Dovoljeno saj so to storili že drugi pred mano in se jim ni nič zgodilo 

d) Ni dovoljeno, vendar se izjemoma dovoli v primeru rekordnega leta, saj je to nacionalni 

interes, varnost zračnega prometa pa postane drugotnega pomena 

Z-51. Kje se lahko pozanimamo za NOTAM ? 

a) ARO, AIP, Direktorat za civilno letalstvo 

b) METEO služba Brnik, AIP 

c) Center za obveščanje RS 

d) Samo Urad za civilno letalstvo je pristojen za NOTAM 

Z-52. Ali mora jadralni padalec upoštevati NOTAM sporočilo pri planiranem letu? 

a) Ne NOTAM-i so stvar, ki jih upoštevajo samo profesionalni piloti 

b) Da, vendar samo takrat kadar je tako ali tako »slabo« vreme 

c) NOTAM-e moramo pred planiranim letom pregledati in jih obvezno upoštevati 

d) Niso pomembni, saj smo najmanjši uporabnik zračnega prostora in imamo prednost pred 

vsemi ostalimi uporabniki 

Z-53. Ali lahko pilot jadralnega padala vzleti s pomočjo vitla ali motornega vozila ? 

a) Da 

b) Da, imeti mora dovoljenje Direktorata za civilno letalstvo 

c) Ne 

d) Da, imeti mora dovoljenje Policije 


67


TEHNIKA IN METODIKA POUČEVANJA JADRALNEGA PADALSTVA 

1. Ali naj pri praktičnemu poučevanju jadralnega padalstva prevladuje razlaga ali 

demonstracija? Utemelji odgovor. Katera učna pomagala poznaš? 

2. Ali bi pri poučevanju jadralnega padalstva uporabljal celostni (sintetični) ali delni 

(analitični ) pristop. Razloži zakaj oz. kdaj? 

3. Razdeli učni dan (oz. delovno enoto) na učne stopnje in opiši bistvene značilnosti vsake 

učne stopnje. 

4. Napiši pripravo poučevanja za tretji učni dan po učnih stopnjah. Imaš štiri učence. V 

drugem učnem dnevu ste osvojili naslednje naloge: priprava krila, polnjenje in dvig krila, 

5 kontrolnih točk in vodenje krila naravnost s kontrolo hitrosti (dva učenca te vaje še ne 

obvladata). Za tretji dan poleg vaje "vodenje krila po terenu- slalom" predvidi vsaj še dve 

ustrezni vaji. 

5. Naštej vsa didaktična načela, ki jih mora upoštevati učitelj jadralnega padalstva pri 

poučevanju jadralnega padalstva in jih na kratko opiši. 

6. Po didaktičnem načelu postopnosti opiši vrstni red poučevanja vaje polnjenja, dviga in 

stabilizacije krila glede na vse možne razmere terena in vetra (odgovarjaj v alinejah). 

7. Opiši, kako bi izvedel poučevanje vaje vodenje krila po terenu po didaktičnemu načelu 

postopnosti od lažjega k težjemu. Naštej konkretne primere in opiši, kako boš poskrbel za 

varnost, če je v oteženih pogojih potrebna. 

8. Opiši, kako se pripravi jadralno padalo za vzlet in utemelji določene zahteve. 

9. Opiši bistvene napake ali nevarnosti, ki se lahko odkrijejo pri kontroli petih točk ( za 

vsako točko posebej). 

10. Kako bi učencu razložil, kaj je stabilizacija krila in zakaj je pomembna? 

11. Naštej napake polnjenja, dvigovanja in stabilizacije krila in vzroke, ki privedejo do teh 

napak. 

12. Pojasni učencu, kaj pojmujemo pod "določitev smeri vzleta" in "linija prekinitve vzleta". 

S katerimi vajami priučimo učenca, da zna pravilno določiti smer vzleta in izvesti 

prekinitev? 

13. Kaj se zahteva pri vodenju krila po terenu? Opiši pravilno držo rok pri krmiljenju 

jadralnega padala. Opiši vsaj dve nevarni nepravilni drži in ju utemelji. Kako bi učencem 

odpravil ti dve nepravilni drži? 

14. Naštej napake nepravilnega vodenja krila po terenu? 


68


15. Opiši osnovne napotke ali zahteve pri vodenju krila po terenu. Opiši nevarnosti 

nepravilnega vodenja krila pri prehodi terena iz večjega v manjši naklon (konkaven teren) 

in navedi vsaj en takšen vzletni prostor v Sloveniji. 

16. Kdaj pilot izvede vizualno kontrolo krila v fazi dviga in stabilizacije krila in čemu je 

namenjena? Opiši nevarnosti oz. napake nepravilne izvedbe vizualne kontrole. 

17. Opiši, kako bi poučeval prekinitev vzleta? 

18. Razloži pravilno izvedbo odpiranja zaprtega krila in kako bi izvedel vajo zapiranje krila 

na tleh z učencem. 

19. Razloži učencu položaj rok (vlečenje komandnih vrvic) pri vzletu in pristanku, potrebno 

zaviranje krila in zakaj tako? 

20. Razloži učencu tehniko pravilnega vzleta. Naštej poglavitne napake in pojasni vzroke 

(zakaj pride do teh napak) ter predvidi možne posledice (nezgode). 

21. Kako bi izvedel poučevanje vzleta z bočnim vetrom? Na kaj boš pozoren? 

22. Zakaj je želeno, da učenci izvajajo vzlet v rahlem hrbtnem vetru? Na katere dejavnike naj 

bo pilot pozoren, da lahko izvede varen vzlet? 

23. Kako bi učencem pojasnil postopek priprave krila za vzlet v močnem vetru? Kako se 

podre padalo v močnem vetru? Kako se prepreči vlečenje pilota po tleh zaradi 

premočnega vetra? 

24. Razloži učencem kdaj in zakaj naj uporabljajo vzraten dvig krila. Opiši svojo razlago 

izvedbe vzratnega dviga krila ob hkratni demonstraciji. 

25. Naštej napake vzratnega dviga krila? 

26. Razloži aktiven dvig krila? Katere so bistvene napake, ki privedejo do napačne izvedbe? 

27. Opiši, kako bi učencem razložil in demonstriral vzlet z bočnim vetrom. Na kaj naj bodo 

pozorni in kakšne so napačne oz. nepravilne izvedbe. Kako bi jim pojasnil bočno 

odnašanje in let na ravnost v bočnem vetru? 

28. Kakšen je primeren šolski teren za prve osnovne polete in kakšno naj bo vzletišče in 

pristajalni prostor za prvi višinski polet? 

29. Opiši vse pravilne načine nameščanja v sedež po vzletu. Opiši nepravilne načine 

nameščanja in popravljanje sedeža in možne nevarnosti, ki so posledica neustrezne 

priprave sedeža. 

30. Katere napake lahko privedejo do vzleta z deformiranim krilom? Kako pilot rešuje 

določene deformacije krila? 

31. Opiši postopek učenja s preminjanja smeri letenja j. padala. Kako bi naučil učenca po 

didaktičnem načelu postopnosti izvajati odprte zavoje? 


69


32. Razloži učencem razliko izvedbe zavoja v veter in z vetrom. Razloži pravilne izvedbe in 

pojasni katere nevšečnosti lahko presenetijo učenca. 

33. Opiši celotno organizacijo in izvedbo prvega višinskega leta. Kako pripraviš učence, 

kakšen je primeren teren (naštej kakšnega v Sloveniji), kakšne naj bodo razmere, kakšne 

so tehnične zahteve? 

34. Razloži učencu pristanek iz zaprtih zavojev. Opiši možne načine napačne izvedbe. 

35. Kako bi učencu pojasnil definicijo aktivnega letenja na preprost, njemu razumljiv način? 

36. Naštej vaje aktivnega letenja. Opiši vsako vajo posebej in čemu je namenjena. 

37. Opiši, kako bi učencu razložil, kako naj izvede pristajalni manever šolski krog. Opiši tudi 

didaktično pot poučevanja od lažjega k težjemu. Katere pripomočke bi uporabljal pri 

razlagi? 

38. Kako bi pripravil učenca, da izvede B stol? Opiši pravilno izvedbo. Naštej možne 

nepravilne izvedbe zaradi neustrezne tehnike ali neustreznih razmer. 

39. Kako bi pripravil učenca, da izvede globoka ušesa? Opiši pravilno izvedbo. Naštej 

nevarnosti oz. do katerih nepravilnosti lahko pride. Kako bi ga pripravil na krmiljenje 

padala z globokimi ušesi? 

40. Kako bi učencem razložil izvedbo vaje aktivnega letenja Nihanje naprej in nazaj? Kako 

bi izpeljal to vajo s štirimi učenci? Kako bi jih nadziral? 

41. Naštej napake nepravilne izvedbe šolskega kroga. Vsaki napaki poišči vzrok, kako bi jo 

pojasnil učencu in kako bi jo odpravil. 

42. Naštej načela pristajalnega postopka. 

43. Razloži učencu zakaj je pomembno, da gre v postopku pristajanja pravočasno iz sedeža 

Kako naj regulira višino v fazi ravnega leta do mesta pristanka? Zakaj mora izvesti ob 

pristanku nagib naprej? Ob razlagi naštej možne nevarnosti, ki izhajajo iz nepravilne 

izvedbe. 

44. Naštej napake pristajalnega postopka. Opiši za vsako našteto napako, kako jo odpraviš ali 

preprečiš njeno izvedbo pri učencih. 

Tema: Motorika in motorični kontrolni procesi - učenje gibanja 

45. Razloži proces gibalnega učenja s fazami (generalizacija, diferenciacija, avtomatizacija in 

modifikacija) na praktičnem primeru vodenja krila po terenu. Pojasni, v kateri fazi preide 

začasen spomin v trajen spomin. 

46. Naštej vse primarne motorične sposobnosti. Katere so pomembnejše pri izvajanju vaj 

jadralnega padalstva (imajo vpliv na motorično učinkovitost učenca)? Naštej motorične 

sposobnosti, ki jih lahko učencu z vajami bistveno izboljšamo in tiste, ki jih ne moremo. 

Opiši kako delujejo zunanji dejavniki na posamezne motorične sposobnosti. 


70

Tema: Psihologija 


47. Zakaj učitelj potrebuje znanje psihologije pri poučevanju jadralnega padalstva (naštej vsaj 

4 razloge)? 

48. Pojasni osebnost učenca na primeru zavestne vloge in nezavedne vloge. Kdaj je 

posameznik v dobrem stiku s samim seboj? 

49. Pojasni razliko med dominantnimi in podredljivimi ljudmi. Kdo so neformalni vodje v 

skupini? Opiši realen problem skupine pilotov začetnikov na štartu (učitelj odleti, 

sprememba letalnih razmer), pri tem opiši pozitivne in negativne vloge zgoraj naštetih 

osebnosti in utemelji, zakaj naj pri višinskih poletih poučujeta dva učitelja. 

50. Pojasni učencu, kakšna je tvoja odgovornost pri poučevanju jadralnega padalstva in 

kakšno odgovornost pričakuješ od njega (od učenca). 

51. Naštej bistvena načela komunikacije. 

52. Pojasni učencu, kaj je strah. Kako ga naj razumeva, kdaj je koristen in kdaj je učencu 

ovira? Kako se odpravi, da ne vpliva moteno na izvajanje letenja? 

53. Kaj razumeš pod pojmom ideomotoričen trening? Kdaj pride v poštev pri poučevanju 

jadaralnega padalstva? Opiši primer ideomotoričnega treninga na primeru izmeta 

rezervnega padala. 


71


PRAVILNI ODGOVORI 


001C 002A 003A 004C 005A 006C 007C 008D 009B 010C 

011C 012B 013A 014A 015A 016D 017A 018C 019B 020B 

021C 022A 023B 024A 025D 026B 027B 028A 029A 030C 

031B 032A 033C 034D 035D 036B 037A 038B 039D 040C 

041C 042B 043A 044C 045B 046D 047A 048D 049C 050A 

051B 052C 053A 054D 055B 056A 057A 058B 059B 060D 

061D 062C 063C 064A 065D 066C 067D 068B 069A 070A 

071B 072D 073A 074C 075A 076D 077A 078C 079C 080D 

081C 082B 083D 084B 085A 086A 087B 088C 089D 090D 

091B 092A 093B 094C 095A 096B 097A 098B 099B 100A 

101D 102C 103C 104A 105A 106C 107D 108B 109B 110D 

111C 112D 113B 114B 115A 116A 117D 118A 119C 120B 

121C 122B 123C 124B 125B 126D 127A 128B 129A 130D 

131C 132C 133B 134A 135A 136B 137C 138C 139A 140B 

141A 142D 143B 144B 145C 146A 147C 148D 149A 150A 

151A 152D 153A 154A 155D 


001B 002C 003D 004C 005D 006B 007B 008D 009A 010D 

011C 012C 013A 014B 015D 016C 017D 018C 019B 020D 

021C 022B 023C 024C 025A 026B 027C 028D 029A 030C 

031D 032A 033D 034C 035D 036A 037D 038A 039B 040A 

041A 042C 043D 044B 045A 046A 047B 048C 049C 050B 

051C 052D 053B 054D 055A 056B 057A 058B 059D 060C 

061D 062A 063B 064A 065C 066A 067A 068A 069D 070B 

071B 072D 073A 074A 075C 076A 077B 078D 079C 080C 

081A 082B 083A 084D 085A 086D 087B 088D 089C 090B 

091B 092D 093A 094B 095C 096D 097A 098A 099C 100B 

101B 102C 103A 104B 105C 106C 107B 108C 109D 110A 

111B 112D 113B 114A 115D 116A 117A 118C 119D 120B 

121A 122C 123A 124B 125D 126C 127B 128 B 129A 130B 

131C 132C 133B 134A 135C 136B 137D 138B 139B 140C 

141D 142A 143A 144A 145B 146C 147C 148C 149A 150D 

151D 152D 153B 154A 155C 156D 157A 158D 159C 160D 

161C 162C 163C 164D 165D 166D 167D 168D 169A 170B 

171A 172C 173D 174D 175C 176D 177A 178B 179D 180A 

181B 182A 183C 184C 185A 186B 187D 188A 189A 190A 

191D 192B 193B 194D 195B 196C 197B 198C 199C 200A 

201D 202B 203D 204C 205D 206A 207B 

KONSTRUKCIJE IN MATERIALI (K) 

001A 002B 003D 004A 005D 006C 007D 008A 009B 010C 

011D 012A 013D 014A 015C 016A 017B 018D 019B 020A 

021C 022D 023A 024C 025B 026A 027A 028B 029D 030B 

031C 032D 033A 034C 035A 036A 037C 038C 039D 040B 

041B 042A 043B 044C 045A 046D 047B 048B 049A 050C 

051B 052B 053A 054A 055C 056D 057B 058A 059B 060D 

061A 062B 063C 064A 


72



001B 002B 003C 004A 005B 006C 007D 008D 009B 010D 

011A 012B 013B 014C 015A 016D 017C 018B 019C 020B 

021A 022D 023B 024A 025C 026A 027D 028C 029AD 030B 

031A 032B 033C 034A 035D 036B 037A 038C 039D 040B 

041A 042C 043D 044A 45ACD 046C 047B 048A 049C 050D 

051B 052D 053C 54ABC 055D 056A 057A 058C 059B 

MEDICINA (L) 

001B 002A 003C 004C 005B 006B 007A 008C 009C 010A 

011C 012B 013C 014B 015B 016A 017A 018C 019B 020B 

021A 022B 023A 024C 025C 026A 027B 028C 029C 030B 

031C 032C 033B 034A 035B 036B 037A 038B 039B 040C 

041B 042A 043A 044C 045A 046C 047A 048B 049B 050C 

051B 052A 053C 054B 055B 056C 057C 058B 059C 060B 

061B 062B 063C 064B 065A 066B 067C 068B 069B 070B 

071B 072B 073A 074B 075B 076B 077B 078C 

PRAVILA IN PREDPISI (Z) 

001A 002A 003B 004C 005D 006A 007B 008C 009A 010C 

011B 012A 013B 014C 015A 016D 017B 018C 019A 020C 

021A 022D 023B 024D 025A 026B 027C 028B 029D 030C 

031B 032B 033A 034D 035B 036B 037C 038D 039D 040B 

041B 042A 043C 044B 045C 046B 047C 048B 049A 050A 

051A 052C 053B 


73


Priloga št.: 1 


74


Priloga št.: 2 


75



76

KATALOG - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?