Vreme, podnebje in zdravje ljudi (Mojca Dolinar)
Vreme, podnebje in zdravje ljudi (Mojca Dolinar)
Vreme, podnebje in zdravje ljudi (Mojca Dolinar)
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>Vreme</strong>, <strong>podnebje</strong> <strong>in</strong> <strong>zdravje</strong> <strong>ljudi</strong><br />
dr. Silvo Žlebir, mag. Tanja Cegnar, <strong>Mojca</strong> Dol<strong>in</strong>ar<br />
Agencija RS za okolje<br />
Za vreme je značilna velika spremenljivost<br />
Podnebje je to kar pričakujemo, vreme to kar<br />
doživljamo.<br />
Povedano drugače: <strong>Vreme</strong> je vsakodnevna<br />
pojavna oblika podnebja.<br />
V obdobju 1951-1980 so bile podnebne razmere<br />
ustaljene. Po tem obdobju se je začelo opazno<br />
ogrevanje zemeljske površ<strong>in</strong>e.<br />
Približno za devet deset<strong>in</strong> tega ogrevanja je po<br />
ocenah IPCC kriv človek.<br />
9.4.2008<br />
1
Podnebje nam je<br />
krojilo življenje že od<br />
nekdaj<br />
Prve zapise o vplivu<br />
vremena na <strong>zdravje</strong><br />
imamo iz antične dobe<br />
Okolje neprestano vpliva na človeka,<br />
neprestano se mu prilagajamo<br />
Ozračje je pomemben sestavni del našega okolja<br />
<strong>Vreme</strong> <strong>in</strong> <strong>podnebje</strong> vplivata na nas:<br />
neposredno (mraz, vroč<strong>in</strong>a)<br />
posredno (prek vplivov na rastl<strong>in</strong>stvo, živalstvo, pokraj<strong>in</strong>o,<br />
razpoložljivost hrane, vode - posebej pitne, migracijski tokovi)<br />
9.4.2008<br />
2
Na človeka ozračje deluje kot celota, za<br />
lažje razumevanje <strong>in</strong> proučevanje ločimo<br />
posamezne sklope vplivov<br />
• Toplotni (temperatura <strong>in</strong> vlažnost zraka,<br />
veter, kratko <strong>in</strong> dolgovalovno sevanje)<br />
• Akt<strong>in</strong>ični (sončno sevanje, posebej UV<br />
žarki)<br />
• Kemični (cvetni prah, kakovost zraka,...)<br />
• Meteotropni<br />
Meteotropni uč<strong>in</strong>ek vremena<br />
• deluje predvsem na vegetativno živčevje<br />
• težave spremljajo le nekatera vremenska stanja <strong>in</strong> m<strong>in</strong>ejo, ko se ta<br />
spremenijo<br />
• najbolj izrazit je v območjih velikih vremenskih sprememb<br />
• reakcije telesa so: prilagoditev, povečana občutljivost ali bolezenske<br />
spremembe<br />
povečana občutljivost se običajno kaže kot:<br />
• slabša koncentracija<br />
• glavobol<br />
• evforično ali depresivno razpoloženje<br />
• motnje v spanju<br />
• zmanjšana storilnost<br />
• razdražljivost<br />
značilne bolezni <strong>in</strong> simptomi, na katere uč<strong>in</strong>kuje nevrotropni uč<strong>in</strong>ek<br />
vremena:<br />
• depresija<br />
• migrena<br />
• embolija<br />
• astmatični napadi, bronhitis, pljučnica<br />
• kolike<br />
• hipertenzijske <strong>in</strong> hipotenzijske reakcije<br />
• epileptični napad<br />
• ang<strong>in</strong>a pektoris, srčna <strong>in</strong>suficienca<br />
• tromboza<br />
• vreme ni povzročitelj bolezni, le sproži pojav simptoma ali bolezenske<br />
spremembe<br />
• občutljivost zanj je prirojena ali pridobljena <strong>in</strong> se lahko v življenju<br />
sprem<strong>in</strong>ja; otroci, starejši ljudje, bolniki <strong>in</strong> zaradi stresa oslabeli so bolj<br />
občutljivi<br />
9.4.2008<br />
3
Vpliv vremenskih razmer na krepitev<br />
bolezenskih simptomov<br />
Kot v Evropi je tudi pri nas umrljivost<br />
najvišja pozimi; se bo zaradi podnebnih<br />
sprememb sezonska porazdelitev<br />
spremenila?<br />
9.4.2008<br />
4
Relativna umrljivost (%)<br />
130<br />
125<br />
120<br />
115<br />
110<br />
105<br />
100<br />
95<br />
dihanje<br />
Toplotna izmenjava<br />
<strong>in</strong>frardeče sevanje<br />
konvekcija<br />
<strong>in</strong>frardeče sevanje<br />
M<br />
obleka<br />
izhlapevanje potu<br />
zunanje<br />
delo<br />
kondukcija<br />
Sonce<br />
ali drugi<br />
vir sevanja<br />
neposredno sevanje<br />
Relativna umrljivost:<br />
Evropa 1986-1996<br />
London The Netherlands<br />
Baden-Württemberg Budapest<br />
Lisbon Madrid<br />
-3 -2 -1 0 1 2 3<br />
Razred toplotne obremenitve<br />
odbito sevanje<br />
9.4.2008<br />
5
Temperatura<br />
Temperaturni potek v preseku<br />
iz podeželja v središče mesta<br />
klif<br />
plato<br />
vrh<br />
podeželje predmestje mesto<br />
• Povečati zelene površ<strong>in</strong><br />
• Povečati odbojnost<br />
• Zmanjšati gostoto stavb<br />
• Vodne površ<strong>in</strong>e<br />
Park<br />
Poslovni<br />
del<br />
Kako omiliti toplotni otok?<br />
T u-<br />
r<br />
9.4.2008<br />
6
Najpomembnejši javno–zdravstveni<br />
problem v razvitih (tudi razvijajočih)<br />
državah na področju okolja <strong>in</strong> zdravja je<br />
vpliv onesnaženega zraka na <strong>zdravje</strong>.<br />
V praksi je nemogoče doseči tako kakovost zraka, ki bi<br />
stalno <strong>in</strong> povsod ustrezala predpisanim vrednostim.<br />
Vzroke onesnaženosti je praktično nemogoče odstraniti,<br />
glavni je nedvomno promet.<br />
<strong>Vreme</strong> <strong>in</strong> <strong>podnebje</strong> pomembno vplivata na onesnaženost<br />
zraka.<br />
Ozon<br />
Ozon nastaja pri fotokemičnih reakcijah med dušikovimi<br />
oksidi <strong>in</strong> hlapnimi organskimi snovmi, ob sončnem <strong>in</strong><br />
toplem vremenu.<br />
Fotokemični smog se pojavlja povsod po Sloveniji.<br />
Visoka temperatura <strong>in</strong> sončno vreme so idealni za<br />
nastajanje fotokemičnega smoga.<br />
S podnebnimi spremembami pričakujemo še višjo<br />
koncentracijo.<br />
9.4.2008<br />
7
Koledar cvetnega prahu<br />
(bodo podnebne spremembe povzročile spremembe v trajanju, času<br />
cvetenja, vrstni sestavi?)<br />
Podnebni sistem je zapleten, veliko je<br />
povratnih povezav <strong>in</strong> medsebojne odvisnosti<br />
9.4.2008<br />
8
temperatura (ºC)<br />
24<br />
22<br />
20<br />
18<br />
Podnebne spremembe<br />
Proces se je sprožil <strong>in</strong> bo trajal<br />
še dolgo, saj imajo toplogredni<br />
pl<strong>in</strong>i dolgo življenjsko dobo.<br />
Opažamo le manjši del, glavn<strong>in</strong>a<br />
nas še čaka v prihodnosti<br />
Svetovni proces, ukrepati<br />
moramo vsi<br />
Poletna temperatura<br />
LJUBLJANA<br />
16<br />
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006<br />
temperatura (ºC)<br />
temperatura (ºC)<br />
10<br />
8<br />
6<br />
4<br />
2<br />
25<br />
23<br />
21<br />
19<br />
KREDARICA<br />
1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006<br />
PORTOROŽ<br />
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006<br />
9.4.2008<br />
9
padav<strong>in</strong>e (mm)<br />
600<br />
500<br />
400<br />
300<br />
200<br />
100<br />
Poletne padav<strong>in</strong>e<br />
NOVO MESTO<br />
0<br />
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006<br />
padav<strong>in</strong>e (mm)<br />
padav<strong>in</strong>e (mm)<br />
600<br />
500<br />
400<br />
300<br />
200<br />
100<br />
500<br />
400<br />
300<br />
200<br />
100<br />
PORTOROŽ<br />
0<br />
1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005<br />
MURSKA SOBOTA<br />
0<br />
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006<br />
9.4.2008<br />
10
Dvig morske glad<strong>in</strong>e<br />
60<br />
cm<br />
IPCC<br />
2007<br />
20<br />
cm<br />
9.4.2008<br />
11
Nove čiste <strong>in</strong> varčne tehnologije, smotrna<br />
uporaba energije, skupni napori vseh držav,<br />
solidarnost,…….<br />
Prilagajanje (časovna razsežnost)<br />
Kratkoročni ukrepi (takoj <strong>in</strong> zdaj – sistemi za zgodnje<br />
opozarjanje <strong>in</strong> ukrepanje)<br />
Srednjeročni ukrepi (arhitektura, nove tehnologije,<br />
urbanizem)<br />
Dolgoročni ukrepi (za razmere sredi <strong>in</strong> konec stoletja)<br />
Vključenost v vse nivoje politike <strong>in</strong> odločanja na vseh nivojih<br />
od lokalnega do državnega, evropskega <strong>in</strong> svetovnega<br />
9.4.2008<br />
12
Pa saj ima Slovenija dovolj vode, mar ni<br />
tako?<br />
Poleti <strong>in</strong> ob dolgotrajnejših sušah se nivo podtalnice zniža<br />
Toplejše <strong>podnebje</strong> povzroča tudi naraščanje temperature<br />
površ<strong>in</strong>e vodnih teles<br />
Ob nizkem vodostaju je tudi kakovost vode slabša<br />
Vode že zdaj občasno primanjkuje, posebej na Obali <strong>in</strong><br />
Krasu. V prihodnje bodo suše pogostejše; pritisk na vodne<br />
zaloge se bo povečal.<br />
Izdelati bo potrebno prednostno listo <strong>in</strong> ovrednotiti nujnost<br />
<strong>in</strong> donosnost po posameznih sektorjih. Medsektorsko <strong>in</strong><br />
medregijsko sodelovanje.<br />
Zdravje<br />
• Posredni <strong>in</strong> neposredni vplivi podnebnih sprememb na<br />
<strong>zdravje</strong> <strong>ljudi</strong>.<br />
• Zapletene povezave, težko predvideti vse posledice.<br />
• Migranti bodo skoraj nerešljiv problem. Zato pomagajmo<br />
prizadetim državam, da prebivalcem ne bo potrebno<br />
zapuščati domov.<br />
• Prenos bolezni z vodo, hrano, žuželkami?<br />
• Preventiva v naravnih zdraviliščih <strong>in</strong> centrih dobrega<br />
počutja.<br />
9.4.2008<br />
13
Change language