Valovanje1

enaki 1, se na meji ohranja tudi tangentna komponenta gostote magnetnega polja. Veljata
torej zvezi:
E + E'' = E'
B - B'' = B'.
Z upoštevanjem zvez med jakostjo električnega polja in gostoto magnetnega polja
prepišemo drugo enačbo v obliki
E – E'' = E'(c1/c2).
Rešitvi enačb sta
2c2
2n1
E'
E E
c c n n
2
1
1
2
c2
c1
n1
n2
E''
E E.
c2
c1
n1
n2
Gostota vpadnega energijskega toka jvp je enaka
1 2 1 2
jvp 1 0E
c1
n1
0E
c0.
2 2
Gostota prepuščenega energijskega toka jprep je
.
1 2 4n1n2
jprep 2
0E'
c2
jvp
2
2
n1
n2
Izračunajmo še gostoto energijskega toka odbitega valovanja jodb:
2
1 2
1 2
1 0 ''
1
.
2
1 2
n n
jodb E c jvp
n n
Energija se ohranja, zato med gostotami energijskih tokov velja zveza
jvp = jprep + jodb.
Razmerje med gostoto odbitega energijskega toka in gostoto vpadnega energijskega toka
je enako:
2
n1
n 2
j /
odb jvp
.
n1
n2
Pri prehodu vidne svetlobe iz zraka (n=1.0) v steklo (n=1.5) ali iz stekla v zrak se odbije
4% energijskega toka, na čisti stekleni šipi torej skoraj 8% energijskega toka. Huje je v
optičnih napravah, kjer potuje svetloba skozi več zaporednih leč. Tam bi se gostota
energijskega toka bistveno zmanjšala, če leče ne bi bile pokrite s tankimi antirefleksnimi
plastmi, a o tem pozneje.
Podoben račun kot zgoraj lahko brez težav naredimo tudi za primer, ko pada
svetloba na mejo dielektrikov pod kotom in se lomi pod kotom . Računa ne bomo
naredili. Navedimo samo rezultat v dveh posebnih primerih.
V primeru, ko je električna poljska jakost pravokotna na ravnino, ki jo tvorijo
vpadni, odbiti in lomljeni žarek velja
2
sin( )
jodb
/ jvp
.
sin( )
V bližini totalnega odboja, ko je eden od kotov približno 90 0 , je jodb/jvp približno 1.
V drugem posebnem primeru leže električne poljske jakosti vseh treh valovanj v
ravnini, ki jo tvorijo vpadni, odbiti in prepuščeni žarek. V tem primeru dobimo: