Valovanje1

pravokotnice (). Pri tem lahko pride do totalnega odboja. Mejni kot totalnega odboja
je tisti kot m, pri katerem je kot enak 90 0 :
sinm = n2/n1.
Pri prehodu iz stekla v zrak je m = 42 0 . Ko je m pride do totalnega odboja. S
totalnim odbojem spreminjamo smer svetlobnega curka, pri čemer so izgube manjše, kot
če uporabimo kovinsko zrcalo. Precej pomembnejši so svetlobni vodniki, ki jih
uporabljamo v telekomunikacijah ali medicini. To so tanka steklena ali plastična vlakna,
ki so obdana s snovjo z manjšim lomnim količnikom. Sprememba lomnega količnika je
lahko zvezna ali nezvezna. Pri nezvezni spremembi pride na meji snovi do totalnega
odboja svetlobe. Pri tem svetloba ostaja v vodniku (slika (a)). Lahko se lomni količnik
jedra zvezno spreminja. Največji je v sredini, proti robu pa se manjša. V tem primeru se
svetkobni žarki zvezno krivijo in ostajajo v jedru vodnika (slika (b)).
(a) (b)
S snopom optičnih vlaken lahko tudi prenašamo sliko z mest, ki jih drugače ne bi
mogli doseči, na primer iz želodca.
Izračunajmo gostoto energijskega toka odbitega elektromagnetnega valovanja na
meji dveh dielektrikov. Obravnavali bomo samo najpreprostejši primer, ko valovanje z
gostoto energijskega toka jvp vpade pravokotno na mejo dveh dielektrikov z
dielektričnostima 1 in 2. V vpadnem valovanju naj bo amplituda električne poljske
jakosti E, amplituda gostote magnetnega polja pa B. Med njima velja zveza
E = Bc1, pri čemer je c1 = c0/n1 = c0 / 1.
V prepuščenem valovanju je amplituda
električne poljske jakosti E', gostote magnetnega polja pa B'. Med njima velja zveza E' =
B'c2. Tu je c2 = c0/n2 = c0 / 2 . V odbitem valovanju sta amplitudi električne poljske
jakosti in gostote magnetnega polja E'' in B''. Zveza med njima je E''=B''c1.
Na meji se ohranja tangentna komponenta električne poljske jakosti in tangentna
komponenta jakosti magnetnega polja. Ker sta magnetni permeabilnosti obeh sredstev