Valovanje1

ODBOJ IN LOM SVETLOBE
Odslej nas bo zanimala predvsem vidna svetloba, deloma pa še infrardeča in
ultravijolična svetloba.
Do odboja svetlobe pride na meji med sredstvi. Če je meja gladka, pride do
odboja po odbojnem zakonu: vpadni kot je enak odbojnemu. Tak odboj svetlobe opazimo
pri zrcalu, na vodni površini, gladkih kovinskih površinah itd. Ko je meja ukrivljena tako,
da je krivinski polmer dosti večji od valovne dolžine svetlobe, se ta v vsaki točki odbije
po odbojnem zakonu. Na hrapavi površini pride do difuznega odboja in vzporeden curek
svetlobe se razprši. Do difuznega odboja svetlobe pride na papirju, ometu, obleki itd.
Oglejmo si najprej odboj na površini prevodnika. V prevodniku se
elektromagnetno valovanje ne širi. Na površini prevodnika mora biti tangentna
komponenta električne poljske jakosti enaka nič. Zato je tangentna komponenta
električne poljske jakosti v odbitem valovanju enako velika in nasprotno usmerjena od
električne poljske jakosti v vpadnem valovanju.
Po velikosti je amplituda električne poljske jakosti v odbitem valovanju Eo enaka
amplitudi električne poljske jakosti v vpadnem valovanju Ev. Gostota energijskega toka
odbitega valovanja jo je enaka gostoti energijskega toka vpadnega valovanja jv. Odbojnost
površine jo/jv je enaka 1. To seveda velja za idealne prevodnike. Pri realnih prevodnikih
je odbojnost odvisna od valovne dolžine. Odvisnost odbojnosti spolirane aluminijeve
površine od valovne dolžine pri pravokotnem vpadu svetlobe kaže nalednja slika.