Valovanje1

2
1 2 B
w we
wm
0E
.
2 20
Predpostavimo, da imamo opravka s sinusnim valovanjem in upoštevajmo prej dobljena
izraza za B in E. Pri tem dobimo
2
1 2 B0
we wm
0E
0 .
4 40
Gostota energijskega toka je torej enaka
2
1 2 B0
j 0E0
c c.
2 20
Smer in gostoto energijskega toka opišemo s Poyntingovim vektorjem
P E H.
Smer Poyntingovega vektorja se ujema s smerjo širjenja valovanja, njegova povprečna
velikost pa je enaka gostoti energijskega toka.
Elektromagnetno polje pospešenega naboja in nihajočega dipola
Električni naboj e, ki se enakomerno goblje, povzroča v svoji okolici električno in
magnetno polje. Obe poljski jakosti sta obratno sorazmerni kvadratu oddaljenosti od
naboja. V okolici naboja , ki se giblje s pospeškom a pa sta tudi električno in magnetno
polje, katerih jakosti padata obratno sorazmerno z oddaljenostjo od naboja. Naboj seva
elektromagnetno valovanje. V podrobnosti se tu ne bomo spuščali. Omenimo le, da sta v
razdalji r od naboja električna poljska jakost E in gostota magnetnega polja B
elektromagnetnega valovanja enaki
easin
E 2
4
c r
0
B E / c.
Tu je kot med smerjo pospeška in krajevnim vektorjem r točke, v kateri računamo E
in B. Gostota magnetnega polja ima glede na smer pospeška aksialno smer, vektor
hitrosti valovanja ima v tej točki smer vektorja r , vektor električne poljske jakosti pa
zadošča enačbi E B c.
Gostota energijskega tokaje enaka
2 2 2
e a sin
j .
2 3 2
16
0c
r
V smeri pospeška naboj ne seva elektromagnetnega valovanja. Z integracijo gostote
energijskega toka po površju krogle s polmerom r izračunamo izsevani energijski tok
P j2r
0
2
2 2
e a
sind
6
c
0
3
Na osnovi tega lahko izračunamo gostoto energijskega toka in energijski tok, ki ga seva
nihajoč električni dipol. Preprost model nihajočega električnega dipola je ravna antena z
dolžino /2.