Obvladovanje kakovosti v razvoju

4 Koncept ciljnih stroškov
4.1 Uvod
Koncept ciljnih stroškov v naši praksi skoraj ni znan. Prav tako je redka angleška
literatura, ki opisuje teorijo in prakso ciljnih stroškov. Tehnika izvira iz Japonske in
obravnava proizvod kot povezovalca različnih tehnik za doseganje pozitivnih
poslovnih učinkov. V hitro spreminjajočih se tržnih razmerah dobička ne moremo in
ne smemo obravnavati kot pasiven rezultat enačbe, ki povezuje ceno in stroške
proizvoda. Dobiček je treba planirati in si ga izbojevati z različnimi ukrepi, ki
neposredno vplivajo na vrednost proizvoda in stroške. Temeljni koncept je:
• ugotovi tržno ceno, ki so jo pripravljeni plačati odjemalci za določen proizvod,
• določi želeni dobiček,
• izračunaj ciljne stroške tako, da od tržne cene odšteješ želeni dobiček,
• zagotovi, da bo konstrukcija proizvoda in procesa zagotavljala doseganje ciljnih
stroškov.
Cilj, ki ga želimo doseči z metodo ciljnih stroškov, je določitev proizvodnih stroškov
določenega proizvoda, tako da v trenutku prodaje generira želeno profitno stopnjo.
Metoda povezuje niz tehnik za vodenje, s katerimi lahko obvladujemo stroške ter
določamo cilje in aktivnosti za zniževanje stroškov v vsem življenjskem ciklu
proizvoda. Na ravni strateških usmeritev povezujejo proizvode s trgom in viri tako, da
informacijo pretvarjajo v kvantitativna merila.
Cilji, ki jih želimo doseči z uporabo metode ciljnih stroškov, so:
• tržna usmerjenost celotnega podjetja, še posebno obvladovanja stroškov,
• strateška povezava prek tržno usmerjenih raziskav in razvoja,
• podpora stroškovnemu vodenju v zgodnjih razvojnih stopnjah proizvoda,
• dinamično obvladovanje stroškov, ki jih stalno spremlja vodstvo,
• motivacijski vidiki, ki neposredno vplivajo na tržno pogojene zahteve, ne pa na
abstraktne cilje podjetja.
4.2 Področje, ki ga zajemajo ciljni stroški
Slika 4.2.1 prikazuje področja, na katerih je metoda ciljnih sroškov še posebno
učinkovita. Uporablja se zlasti tam, kjer se dosegajo precejšni učinki pri usklajevanju
optimalnih lastnosti proizvoda in minimalnih stroškov tako proizvoda kot tudi
procesa. Seveda je s to metodo mogoče izvajati stroškovne racionalizacije tudi pri
obstoječih proizvodih, s tem da usmerimo pozornost predvsem na funkcije, ki najbolj
vplivajo na izpolnjevanje zahtev odjemalcev.
47