Obvladovanje kakovosti v razvoju

Prebroditev psihološke inercije
Če želimo poiskati rešitev, ki bo pomenila preskok v nov kakovostni razred, se je
treba otresti psihološke inercije. Klasični sistemi ARS ne omogočajo prenosa verbalne
informacije, ampak samo posameznih znakov oziroma števil. To zadošča za volitve in
vrednotenja, ne omogoča pa izvajanja brainstorminga ali prenašanja mnenj. Pri
reševanju tega problema je običajna smer razmišljanja predvsem v dodajanju novih
virov sistem. S tem pa narašča njegova kompleksnost, zato je treba narediti analizo
virov, ki jih sistem že ima, in virov, ki obstajajo, pa jih sistem ne izkorišča.
Določitev idealnosti
Prvi korak v analizi je ugotovitev stopnje idealnosti obstoječega sistema. Idealnost je
po definiciji TRIZ razmerje med koristnimi funkcijami ter vsoto škodljivih funkcij in
stroškov. S formulo jo lahko izrazimo kot:
I =
ΣUi
ΣHj + ΣCk
Pri čemer je:
Ui ...koristna funkcija i,
Hi ...škodljiva funkcija j,
Ci ...stroški funkcije k.
Idealni končni rezultat (IFR) bi bil dosežen takrat, ko bi sistem izvajal funkcijo, pri
tem pa ne bi potrebovali naprave in ne bi povzročal stroškov. Temu idealnemu cilju se
želimo čimbolj približati, kolikor pač dopušča stanje tehnike.
Določimo IFR obstoječega sistema ARS
Določitev idealnosti obstoječega sistema ARS
U1 = volitve H1 = težka oprema
U2 = vrednotenje H2 = zajem adres posameznih enot
U3 = H3 = zadolževanje enot
U4 = H4 = vračanje enot
U5 = C1 = cena odzivnikov
U6 = C2 = cena centralne enote
U7 = C3 = cena programske opreme
U8 = C4 =
Tabela 6.7: Določitev idealnosti sistema ARS
,
Sistemski pristop
Sistem analiziramo glede na njegovo vpetost v okolje. Na sistem gledamo z vidika
njegove interakcije z nadrejenim sistemom in podsistemi. Analizo opravimo za
predhodne in obstoječe rešitve ter skušamo določiti možne smeri razvoja, ki se
nanašajo na prihodnjo uporabo.
194