13.10.2013 Views

Obvladovanje kakovosti v razvoju

Obvladovanje kakovosti v razvoju

Obvladovanje kakovosti v razvoju

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Prednosti QFD:<br />

• razvoj naprednejših tehnologij, kot jih ima konkurenca,<br />

• povečanje zanimanja kupcev za proizvode,<br />

• tesnejše povezave med službami trženja, razvoja in proizvodnje.<br />

V literaturi lahko zasledimo veliko različnih načinov izvajanja analize QFD. Podjetja<br />

in posamezniki so pri uporabi metode uvedli določene spremembe, s katerimi so jo<br />

prilagodili svojim potrebam. Tako ima vsak izmed načinov svoje prednosti in slabosti.<br />

Na vprašanje, kateri pristop je najboljši, ni mogoče dati jasnega odgovora. Moč<br />

metode je predvsem v kolektivnem delu, uskladitvi različnih strokovnih skupin,<br />

izmenjavi podatkov, ko je še mogoče (brez velikih stroškov) vpeljati spremembe<br />

proizvoda. Najboljša rešitev je prilagoditi metodo svojim potrebam. Slepo<br />

posnemanje receptov lahko naredi več škode kot koristi. V tem prispevku je pregled<br />

koncepta in prikaz štiristopenjske QFD, ki je preprost, pregleden in daje dovolj jasno<br />

sliko o pomenu uporabe metode.<br />

Razvojni proces lahko razčlenimo na štiri stopnje. V vsaki je možno raziskati vplive<br />

med posameznimi zahtevami (vhodnimi parametri določene stopnje) in rezultati<br />

(izhodnimi parametri posamezne stopnje). Tako se "glas kupca" propagira skozi ves<br />

razvojni proces in omogoča strokovnjakom različnih področij, da s svojim znanjem<br />

pripomorejo k izpolnjevanju odjemalčevih zahtev. Ker je delo skupinsko (skupine so<br />

interdisciplinarne), so rešitve vedno rezultat skupinskega razmišljanja in odločanja.<br />

Izkušnje uporabnikov te tehnike kažejo, da so skupinske rešitve praviloma<br />

učinkovitejše od individualnih.<br />

9.3.1 Prva stopnja: NAČRTOVANJE PROIZVODA<br />

Na tej stopnji pretvarjamo zaznane zahteve, želje in pričakovanja v parametre<br />

proizvoda. Uporabljamo tako imenovano HIŠO KAKOVOSTI, ki je prikazana na<br />

sliki 9.3.1.2. Hiša <strong>kakovosti</strong> je matrika, ki kaže povezave med zahtevami odjemalcev<br />

in tehničnimi parametri, s katerimi naj bi izpolnili te zahteve.<br />

Ugotovljene zahteve odjemalcev analiziramo s funkcijsko analizo. Ugotavljamo, KAJ<br />

moramo uresničiti. Primarne funkcije proizvoda razčlenimo na podfunkcije na<br />

različnih hierarhičnih ravneh. V tem primeru izraz funkcija pomeni povezavo med<br />

vhodom in izhodom v določenem tehničnem sistemu, ki naj bi izpolnjeval določeno<br />

nalogo. Podfunkcija je določena enako. Funkcije opišemo kot aktivnosti, ki jih<br />

opravlja objekt. Aktivnosti opišemo z glagoli in samostalniki (poveča trenje, vrti gred,<br />

reže les, suši lase ...).<br />

Funkcijsko drevo razvijamo do stopnje, na kateri lahko vsako podfunkcijo<br />

predstavimo za aktivnostjo, ki jo opravlja določen funkcijski parameter. Določiti<br />

moramo vsaj en parameter, z vsako izmed zahtev (KAJ?), ki smo jih ugotovili na<br />

začetku procesa QFD.<br />

156

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!