vloga za pridobitev soglasja k študijskemu programu fakultete

Univeza v Mariboru / University of Maribor 

Fakulteta za gradbeništvo / Faculty of Civil Engineering 

SI – 2000 Maribor, Smetanova 17, +386 2 22-94-300, fax: -386 2 25-24-179 

VLOGA 

ZA PRIDOBITEV SOGLASJA K 

ŠTUDIJSKEMU PROGRAMU 

FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO, 

UNIVERZE V MARIBORU 

AKREDITACIJA DODIPLOMSKEGA - 

UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA 

PROGRAMA GRADBENIŠTVO 

1

Maribor, maj 2006 

2

Dodiplomski univerzitetni študijski program “Gradbeništvo” je pripravila Operativna skupina za 

prenovo študijskega programa »Gradbeništvo«, ki je delovala kot podskupina Delovne skupine za 

prenovo študijskih programov na Fakulteti za gradbeništvo (FG) Univerze v Mariboru (UM). 

Končno sestavo operativne skupine je imenovala Komisija za študijske zadeve FG UM na svoji 24. 

seji dne 20.4.2006. 

Operativno skupino za prenovo študijskega programa so sestavljali: 

izr.prof.dr. Miroslav PREMROV 

red.prof.dr. Danijel REBOLJ 

red.prof.dr. Branko BEDENIK 

izr.prof.dr. Stanislav ŠKRABL 

izr.prof.dr. Matjaž SKRINAR 

izr.prof.dr. Tomaž TOLLAZZI 

doc.dr. Andrej ŠTRUKELJ 

doc.dr. Matej MENCINGER 

doc.dr. Dean KOROŠAK 

Pri pripravi akreditacijske vloge za pridobitev mnenja o prenovljenem dodiplomskem 

univerzitetnem študijskem programu »Gradbeništvo« so sodelovali še naslednji sodelavci fakultete: 

Asist.dr. Simon ŠILIH 

mag. Zdenko ZORIČ 

Danijela DVORNIK PERHAVEC, univ.dipl.inž.gradb. 

Branko BOHINEC, univ.dipl.ekon. 

Suzana JEROMEL 

3

KAZALO / VSEBINA VLOGE 

1 Predlagatelj in utemeljitev vloge................................................................................................. 

8 

1.1 Podatki o predlagatelju.............................................................................................................. 

8 

1.2 Kratka utemeljitev vloge.......................................................................................................... 

12 

2 Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda k predlaganemu študijskemu 

programu............................................................................................................................. 

13 

3 Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o študijskemu programu 

....................... 13 

4 Študijski program s sestavinami iz 7. člena Meril za akreditacijo.......................................... 

15 

4.1 Splošni podatki o programu..................................................................................................... 

15 

4.2 Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc16 

4.2.a Temeljni cilji programa................................................................................................ 

16 

4.2.b Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom..................................................... 

17 

4.2.c Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom ............................... 18 

4.3 Podatki o mednarodni primerljivosti programa ................................................................... 19 

4.3.a Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti 

................................. 21 

4.3.b Primerljivost možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program..................... 

25 

4.3.c Primerljivost trajanja študija, napredovanja, dokončanja študija in pridobljenih naslovov 

................................................................................................................................. 27 

4.3.d Primerljivost načinov in oblik študija ......................................................................... 29 

4.3.e Možnosti za vključevanje programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. skupni 

evropski visokošolski prostor.................................................................................. 

33 

4.3.f Razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifične potrebe in pogoje 

domačega gospodarstva in javnih služb.................................................................. 

34 

4.4 Podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda.............................................. 

37 

4.4.a Bilateralni oz. meduniverzitetni sporazumi................................................................. 

37 

4.4.b Mednarodni projekti.................................................................................................... 

39 

4.4.c Sodelovanje FG v Centru odličnosti............................................................................ 

47 

4.4.d Mobilnost študentov visokošolskih učiteljev in sodelavcev........................................ 

49 

4.4.e Vpis tujih državljanov na viskošolski zavod................................................................ 

52 

4.5 Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti ........................................... 53 

4.5.a Število in poimenska navedba učnih enot.................................................................... 

54 

4.5.b Vrsta in delež učnih enot glede na njihovo vključenost v strukturo programa............ 

57 

4

4.5.c Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija.................................. 

59 

4.5.d Delež praktičnega usposabljanja v programu.............................................................. 

60 

4.5.e Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov....................................................... 

60 

4.5.f Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno 

število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih 

skupnih oz. kontaktnih ur programa........................................................................ 

61 

4.5.g Priloženi učni načrti po posameznih enotah (Priloga št. 10) ....................................... 65 

4.5.h Dokazilo o določitvi pristojnega organa ali osebe za ECTS; Obrazci (predstavitveni 

zbornik, študentova prošnja / prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih, 

študijska pogodba) (Priloga št. 4) ............................................................................ 65 

4.6 Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa............................................................... 

65 

4.7 Določbe o uporabi oz. konkretizaciji meril za priznavanje znanja in spretnosti, 

pridobljenih pred vpisom v program 

............................................................................... 67 

4.8 Načini ocenjevanja.................................................................................................................... 

67 

4.9 Pogoji za napredovanje po programu..................................................................................... 

68 

4.10 Določbe o prehodih med programi....................................................................................... 

70 

4.11 Podatki o načinih in oblikah izvajanja študija.................................................................... 

72 

4.12 Pogoji za dokončanje študija................................................................................................ 

72 

4.13 Pogoji za dokončanje posameznih delov programa............................................................ 

72 

4.14 Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova................................................................. 

72 

5 Podatki o izpolnjenih pogojih za izvajanje................................................................................ 

73 

5.1 Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje študijskega programa (Priloga št. 5) 

.............................................................................................................................................. 73 

5.2 Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih (prostori, laboratoriji in knjižnice, oprema ipd.) 

za izvajanje študijskega programa (Priloga št. 6) ............................................................ 73 

6 Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja.................................. 

78 

7 Zaposljivost diplomantov............................................................................................................ 

87 

7.1 Mnenje panožne, gospodarske zbornice, resornega ministrstva, drugih relevantnih 

združenj delodajalcev (Priloga št. 8) ................................................................................. 89 

5

8 Podatki o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški obveznosti 

(Priloga št. 9) ....................................................................................................................... 92 

9 Ocena finančnih sredstev, potrebnih za uvedbo in izvajanje študijskega programa in 

predvideni viri..................................................................................................................... 

92 

9.1 Viri podatkov za izračune 

9.2 Pravila za izračun letnih normativnih sredstev (Uredba) 

....................................................................................................... 92 

.................................................... 92 

9.2.a Določanje letnih sredstev za novoustanovljeni visokošolski zavod ........................... 94 

9.3 Opis uporabljenih podatkov za izračune................................................................................ 

95 

9.4 Testni izračun............................................................................................................................ 

97 

10 Evalvacijski postopki programa............................................................................................. 

101 

Seznam tabel: 

Tabela 1-1: Število vpisanih študentov po letnikih in število diplomantov za dodiplomski študij 

................................................................................................................................................9 

Tabela 4-2: Razlike med predlaganimi in izbranimi tujimi programi.......................................35 

Tabela 4-3: 5. OKVIRNI PROGRAM..........................................................................................39 

Tabela 4-4: 6. OKVIRNI PROGRAM..........................................................................................43 

Tabela 4-5: INTERREG III...........................................................................................................44 

Tabela 4-6: CEEPUS II..................................................................................................................46 

Tabela 4-7: Sodelovanje v Centru odličnosti................................................................................47 

Tabela 4-8: Pregled OMS aktivnosti -skupno število Incoming študentov................................49 

Tabela 4-9: Pregled OMS aktivnosti - Incoming študentje po univerzah.................................50 

Tabela 4-10: Pregled OMS aktivnosti - število Outgoing študentov..........................................50 

Tabela 4-11: Pregled TS Incoming aktivnosti...............................................................................50 

Tabela 4-12: Pregled TS Outgoin aktivnosti.................................................................................51 

Tabela 4-13: Preglednica vpisa tujih študentov po letnicah in programih................................52 

6

Tabela 4-14: Vrste predmetov........................................................................................................53 

Tabela 4-15: Predmetnik 1. letnika ..............................................................................................54 

Tabela 5-16: Predavalnice Smetanova ul. 17................................................................................74 

Tabela 5-17: Predavalnice - Izpostava Celje.................................................................................74 

Tabela 5-18: Laboratoriji, seminarske sobe.................................................................................74 

Tabela 5-19: Kabineti.....................................................................................................................75 

Tabela 5-20: Administrativno upravni prostori...........................................................................75 

Tabela 6-21: Seznam podjetij v katerih so študenti opravljali strokovna prakso v obdobju 

2002 – 2005. Sodelovanje z navedenimi podjetji se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti. 

Zaradi spremenljivih razmer se seznam spreminja in sproti dopolnjuje......................80 

Tabela 9-22: Razmerje študenti / diplomanti in profesorji / študenti leta 2000 – 2005.....100 

Seznam slik: 

Slika 4-1: Pridobljeni strokovni naslov: »Bachelor of Science«.................................................28 

7

VLOGA ZA PRIDOBITEV MNENJA O ŠTUDIJSKEM PROGRAMU 

GRADBENIŠTVO FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO UNIVERZE V 

MARIBORU 

(AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA) 1 

1 Predlagatelj in utemeljitev vloge 

1.1 Podatki o predlagatelju 

Predlagatelj vloge je Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo. 

Leto ustanovitve: 

Fakulteta za gradbeništvo univerze v Mariboru deluje od 01.01.1995. 

Naslov: 

Univerza v Mariboru 

Fakulteta za gradbeništvo 

Smetanova ulica 17, 2000 Maribor 

Dislocirana enota Celje 

Univerza v Mariboru 

Fakulteta za gradbeništvo 

Mariborska cesta 2, 3000 Celje 

Kontaktna oseba: 

Prof.dr. Ludvik Trauner, dekan 

Zgodovina Fakultete za gradbeništvo oziroma študija gradbeništva v Mariboru: 

1959 – Višja tehniška šola (Oddelek za gradbeništvo 1960) 

1973 – Visoka tehniška šola (Oddelek za gradbeništvo) 

1985 – Tehniška fakulteta (Oddelek za gradbeništvo) 

1 Pri pripravi vloge so upoštevana Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, Uradni list RS, 

št. 101/04, oziroma spletne strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. 

8

1995 – Fakulteta za gradbeništvo 

Število, ime in vrsto akreditiranih oz. že izvajanih študijskih programov zavoda 

Fakulteta za gradbeništvo ponuja dodiplomske študijske programe na univerzitetni in visokošolski 

strokovni ravni. 

Univerzitetni programi: 

• Gradbeništvo 

• Promet 

• Gospodarsko inženirstvo, smer gradbeništvo 

Visokošolska strokovna programa (izvajata se v Mariboru in Celju): 


• Promet 

Študijsko 

leto 

Tabela 1-1: Število vpisanih študentov po letnikih in število diplomantov za dodiplomski študij 

Študijski 

program 

2005/06 Gradbeništvo 

UN 

1. 

letnik 

2. 

letnik 

3. 

letnik 

Število študentov 

4. 

letnik 

absolventi Σ diplomanti 

70 42 24 38 20 194 12 

Promet UN 37 11 13 22 8 91 12 

GING UN 57 18 16 18 12 121 7 

Gradbeništvo 

VS 

164 53 60 61 338 30 

Promet VS 161 31 55 51 298 30 


UN 

90 29 44 24 43 230 22 

Promet UN 49 8 25 8 30 120 14 

GING UN 64 15 22 12 26 139 12 

Gradbeništvo 

VS 

167 63 64 43 337 31 

Promet VS 151 59 54 46 310 33 


UN 

102 31 37 44 21 235 13 

Promet UN 61 13 14 30 18 136 13 

GING UN 66 17 17 28 19 147 9 

Gradbeništvo 

VS 

184 64 52 70 370 26 

Promet VS 180 54 46 47 327 15 

9

Študijsko 

leto 

Študijski 

program 


UN 


UN 

1. 

letnik 

2. 

letnik 

3. 

letnik 


4. 

letnik 

absolventi Σ diplomanti 

70 42 24 38 20 194 12 

81 50 49 23 25 228 13 

Promet UN 58 25 34 21 21 159 11 

GING UN 58 22 33 20 19 152 7 

Gradbeništvo 

VS 

221 63 73 61 418 14 

Promet VS 207 48 49 64 368 17 


UN 

88 48 22 25 11 194 12 

Promet UN 64 33 20 23 22 162 8 

GING UN 61 27 21 20 10 139 9 

Gradbeništvo 

VS 

223 85 61 51 420 7 

Promet VS 205 70 65 28 368 12 

Fakulteta za gradbeništvo ponuja naslednje podiplomske študijske programe. 


• Promet 

• Jedrska energetika 

Študijsko 

leto 

Tabela 1-2: Število vpisanih študentov po letnikih in število diplomantov za podiplomski študij 

Študijski 

program 


1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik Σ Diplomanti 

MAG 

Diplomanti 

DR 

2005/06 Gradbeništvo 16 24 3 4 47 1 0 

Promet 17 19 0 2 38 5 0 

Jedrska 

Energerika 

Gradbena 

informatika 

1 0 1 0 2 0 0 

3 2 0 1 5 0 0 

2004/05 Gradbeništvo 19 16 2 2 39 2 3 

10

Promet 10 21 5 0 36 5 0 

Jedrska 

Energerika 

Gradbena 

informatika 

1 1 0 0 2 0 1 

3 0 0 1 3 0 0 

2003/04 Gradbeništvo 10 17 2 1 30 1 0 

Promet 8 23 0 0 31 3 0 

Jedrska 

Energerika 

0 3 0 1 4 1 0 

2002/03 Gradbeništvo 10 18 0 0 28 3 0 

Promet 13 22 0 1 36 2 0 

Jedrska 

Energerika 

0 4 0 0 4 0 2 

2001/02 Gradbeništvo 17 10 0 0 27 1 2 

Promet 13 22 0 2 37 4 0 

Jedrska 

Energerika 

0 4 0 2 6 0 0 

Število zaposlenih delavcev Fakultete za gradbeništvo po posameznih delovnih mestih je podano v 

Tabeli 1-3. Ločeno so predstavljeni podatki skupno zaposlenih in tudi podatki brez delavcev z 1/5 

zaposlitvijo. 

Tabela 1-3: Število in vrsta zaposlenih 

Delovno mesto Število Brez 1/5 

Redni profesor 8 8 

Izredni profesor 10 9 

Docent 14 11 

Višji predavatelj 2 2 

11

Predavatelj 9 6 

Učitelj tujega jezika 1 1 

Učitelj športne vzgoje 1 1 

asistent 23 20 

Stažist asistent 3 3 

Σ pedagoški 71 62 

Samostojni strok. sodelavec 1 1 

Samostojni raziskovalec NR 2 2 

Raziskovalec NR 2 2 

Tehniški sodelavec 5 5 

Višji strokovni sodejavec 1 1 

Σ raziskovalci, TS 14 14 

Koordinator strokovnih praks 1 1 

Tajnik fakultete 1 1 

Administrativni delavec 12 12 

Višji knjižničar 1 1 

Tehnični delavec 1 1 

Σ administracija 16 16 

Σ Vsi 101 92 

1.2 Kratka utemeljitev vloge 

Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru prijavlja prenovljen dodiplomski univerzitetni 

študijski program »Gradbeništvo«, ki bo skupaj z novim podiplomskim magistrskim programom 

»Gradbeništvo« nadomestil dosedanji univerzitetni študijski program »Gradbeništvo«. Glede na 

smernice Bolonjske deklaracije želimo izobraziti nov lik diplomanta z novim konceptom znanj, ki 

bodo temeljila na interdisciplinarnosti in soodvisnosti tehnike in inženirskih aplikacij s področja 

gradbeništva. Gre za sodoben študijski program, usklajen z Bolonjskimi procesi, ki je oblikovan v 

skladu z najnovejšimi trendi na področju visokošolskega izobraževanja študentov gradbeništva in je 

ustrezno primerljiv z najsodobnejšimi tovrstnimi programi gradbeništva evropskih univerz. 

Prestrukturiranje slovenskega gospodarstva v skladu z evropskimi smernicami prestrukturiranja 

evropske gradbene industrije zahteva razširjen in s sodobnimi znanji dopolnjen študijski program. V 

smislu zagotavljanja večje kreativnosti, inovativnosti in evropske mobilnosti diplomantov slovensko 

in evropsko gospodarstvo potrebuje študijski program s povečanim deležem interdisciplinarnih 

znanj, nadgrajenimi z ustreznimi aplikacijami. Izjemno hiter napredek tehničnih znanosti v svetu 

zahteva prenovo koncepta univerzitetnega študijskega programa v smislu poudarjanja teoretične 

12

usmerjenosti, kompleksne povezanosti z razvojnimi trendi, novimi bazami znanja in novimi 

raziskovalnimi koncepti ter dela z abstraktnimi modeli. 

V smislu globalizacije in spoštovanja sklepov Bolonjske deklaracije želimo okrepiti mednarodno 

primerljivost in aktualnost študija gradbeništva, saj je večina razvitih evropskih držav že obnovila 

svoj koncept univerzitetnega študija gradbeništva glede na nove trende potreb gradbene industrije. V 

novem študijskem programu bomo zagotovili nov lik univerzitetnega diplomiranega inženirja 

gradbeništva, ki bo na podlagi osvojenega temeljnega znanja matematično-naravoslovnih ved, 

računalništva in informatike, gradbenih materialov, mehanike, geomehanike, mehanike konstrukcij, 

ekologije in ekonomike razvil ustrezne sposobnosti projektiranja in gradnje gradbenih objektov ter 

oblikovanja in izdelave grabenih izdelkov v smislu ustrezne oblike, kakovosti in cene. Rezultat tako 

zasnovanega programa bo diplomant s širokim teoretičnim znanjem in poglobljenimi specifičnimi 

strokovnimi znanji, kar mu bo omogočalo samostojno in inovativno opravljanje različnih nalog s 

področja gradbeništva širom Evrope, saj bo njegovo znanje primerljivo z znanji pridobljenimi na 

sorodnih ustanovah v Evropi. 

2 Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega 

zavoda k predlaganemu študijskemu programu 

Sprejet na senatu univerze dne: 

Sprejet na senatu članice univerze dne: 26.4.2006 

3 Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o 

študijskemu programu 

Senata Fakultete za gradbeništvo je na svoji 33. redni seji z dne 26.4.2006 potrdil naslednje eksperte 

za pripravo pisnih strokovnih mnenj o dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu 

»Gradbeništvo«: 

1. Izr.prof. dr. Maruška ŠUBIC - KOVAČ, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 

Univerza v Ljubljani. 

2. Prof. dr. Milan JURŠE, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru. 

13

Sklep 33. redne seje senata FG in ekspertna mnenja so priložena v Prilogi št. 2. Predlagani eksperti 

so podali o predloženem študijskem programu pozitivno mnenje. 

14

4 Študijski program s sestavinami iz 7. člena Meril za 

akreditacijo 

4.1 Splošni podatki o programu 

Naslov / ime študijskega 

programa: 

Dodiplomski univerzitetni študijski program GRADBENIŠTVO 

Študijski program je popolnoma nov in ne nadomešča nobenega programa. 

Študijski program je nov in nadomešča 'nebolonjski' univerzitetni študijski program Gradbeništvo. 

Stopnja in vrsta študijskega 

programa (označite): 

dodiplomski - univerzitetni podiplomski - magistrski 

dodiplomski - visokošolski strokovni podiplomski - doktorski 

program za izpopolnjevanje dvojni 

interdisciplinarni 

Program traja (označite): 1 leto 2 leti 3 leta 4 leta 

Smeri študijskega programa: 

Moduli študijskega programa: 

program nima smeri 

Opredelitev študijskega področja po Iscedovi klasifikaciji (označite področje): 

(14) izobraževanje učiteljev in pedagoške vede 

(21) umetnost 

(22) humanistične vede 

(31) družbene vede 

(32) novinarstvo in informiranje 

(34) poslovne in upravne vede 

(38) pravo 

(42) vede o živi naravi 

(44) vede o neživi naravi 

(46) matematika in statistika 

(48) računalništvo 

(52) tehniške vede 

(54) proizvodne tehnologije 

(58) arhitektura in gradbeništvo 

(62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 

(64) veterinarstvo 

(72) zdravstvo 

(76) socialno delo 

(81) osebne storitve 

(84) transportne storitve 

(85) varstvo okolja 

(86) varnost 

Utemeljitev: 

Študijski program, v katerega sodi dodiplomski univerzitetni študijski program FG UM 

»Gradbeništvo« po ISCEDE klasifikaciji sodi v področje (58) arhitektura in gradbeništvo. 

Osnova predloženega programa je prepletanje tehnično-inženirskih znanj, predvsem s področja 

gradbeništva, gradbenih materialov ter teoretičnih in aplikativnih znanj s področja gradbenih 

konstrukcij, gradbene infrastrukture in ekonomike. 

Opredelitev znanstveno-raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji (označite discipline): 

naravoslovno-matematične vede 

tehniške vede 

medicinske vede 

biotehniške vede 

15 

družboslovne vede 

humanistične vede 

druge vede

Utemeljitev: 

Fakulteta za gradbeništvo razvija discipline s področja tehniških ved, predvsem s področja 

gradbeništva. Razen klasičnih tehnično-inženirskih znanj, program vsebuje v skladu z načeli 

interdisciplinarnosti tudi znanja s področja ekologije, ekonomije in družbeno-humanističnih ved. 

4.2 Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in 

predmetnospecifičnih kompetenc 

4.2.a Temeljni cilji programa 

• Izobraževanje široko razgledanega diplomanta, ki bo pri reševanju inženirskih problemov 

sposoben inovativnega povezovanja različnih področij. 

• Študentu omogočiti prehajanje med sorodnimi dodiplomskimi programi. 

• Zadostiti vsebini pričakovanih znanj za področje gradbeništva kot to zahteva slovenska 

gradbena stroka. 

• Ponuditi študijski program, ki povezuje vsa specifična znanja in specialnosti s področja 

gradbeništva, kar omogoča diplomantu po končanem programu nadaljevanje študija na 

podiplomskem študijskem programu »Gradbeništvo« ali sorodnih podiplomskih programih. 

• Usklajenost študijskega programa z Bolonjsko deklaracijo, kar posredno omogoča 

mednarodno primerljivost in prehodnost. 

• Izobraziti lik strokovnjaka s področja gradbeništva v skladu z evropskimi smernicami ter z 

mednarodno primerljivostjo programa diplomantu omogočiti po končanem študiju 

nadaljevanje podiplomskega študija na inštitucijah širom Evrope ali sveta, kakor tudi 

možnost zaposlovanja diplomantov v evropski uniji. 

• Cilj novega programa je tudi zagotavljanje boljše prehodnosti študentov s poudarkom na 

povečanem individualnem delu pod vodstvom mentorja (tutorja) v višjih letnikih. 

• Zaradi želje po kasnejši akreditaciji programa za naziv Euro-ing. zagotoviti usklajenost 

programa z minimalnimi zahtevami združenja FEANI: 

a. Matematika in naravoslovje vsaj 20 % vseh ECTS. 

b. Višja matematika (linearna algebra, analitična geometrija, diferencialni in integralni 

račun, numerična analiza, operacijske raziskave, ...) vsaj 24 ECTS. 

c. Tehniški predmeti vsaj 60 % vseh ECTS pri tri letnem študiju in 50 % pri daljšem 

študiju. 

16

d. Ne-tehniški predmeti (komunikacijske spretnosti, ekonomika, management, 

skupinsko delo, pravo, varnost, okolje, jeziki, ...) okoli 10 % vseh ECTS. 

Prenovljeni dodiplomski program je tematsko razdeljen v tri sklope znanj, ki si sistematično sledijo 

v naslednjem vrstnem redu: 

A1 – študent osvoji potrebna osnovna znanja iz temeljnih naravoslovnih in računalniškoinformacijskih 

predmetov (matematika, fizika, kemija, informatika, geodezija, inženirska etika, 

...). 

A2 – študent osvoji osnovna znanja iz temeljnih predmetov gradbene stroke (stavbarstvo, uvod 

v gradbeništvo, materiali, mehanika, geologija in mehanika tal, mehanika tekočin, statična analiza 

gradbenih konstrukcij,...). Študent je sposoben uporabiti matematične in inženirske metode za 

rešitev enostavnega inženirskega problema. 

A3 - študent pridobi osnovna znanja iz strokovnih gradbenih predmetov (betonske, jeklene, 

lesene konstrukcije, zemeljska dela, hidrotehnika, projektiranje prometnic, gradbena fizika, 

gradbena informatika, ekonomika, organizacija in tehnologoja grajenja, urbano planiranje, ...). 

Predlagani program je sodoben in aktualen in pomeni popolno posodobitev dosedanjega 

univerzitetnega programa »Gradbeništvo« v skladu z evropskimi smernicami Bolonjske deklaracije 

in potrebami slovenskega in evropskega gospodarstva. Novi program bo izobraževal sodobne 

evropske gradbene inženirje, ki se bodo sposobni vključiti v delo v gospodarstvu tako doma, kakor 

tudi v evropski uniji. 

Pomemben cilj predlaganega programa pa je izobraževanje in priprava za nadaljni študij. Predlagani 

program bo študentom omogočal in jih vzpodbujal k nadaljnjemu študiju na podiplomskem 

programu, saj jim bo posredoval dovolj široka temeljna in osnovna strokovna znanja, kar ga bo 

usmerilo v izbiro ustrezne specializacijske smeri na podiplomskem študiju. Tam bo temeljna znanja 

glede na izbrano smer študija še ustrezno nadgradil, strokovna pa specializiral in poglobil. 

Rezultat tako zasnovanega programa bo diplomant s širokim teoretičnim znanjem in osnovnimi 

strokovnimi znanji, kar mu bo omogočalo samostojno opravljati določene naloge s področja 

gradbeništva. Njegovo dodiplomsko znanje bo primerljivo z znanji pridobljenimi na dodiplomskih 

programih sorodnih ustanov v Evropi. 

4.2.b Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom 

Študentje bodo v univerzitetnem dodiplomskem študijskem programu »Gradbeništvo« v okviru 

splošnih kompetenc pridobili predvsem: 

• Usposobljenost, da bodo na podlagi osvojenega temeljnega znanja osnovnih naravoslovnih ved, 

informatike, geodezije, inženirske etike, osnovnih ved gradbene stroke ter osnovnih strokovnih 

17

znanj gradbene stroke sposobni projektiranja in izvajanja gradbenih del v smislu ustrezne 

kakovosti in cene ter izvajati neodvisno tehniško presojo na podlagi znanstvene analize in 

sinteze. 

• Na osnovi pridobljenih osnovnih znanj strokovnih gradbenih predmetov usposobljenost 

kreativnega dela v timu gradbenih projektantov in izvajalcev gradbenih del. 

• Usposobljenost povezovanja osnov inženirske ekonomike in problematike varstva okolja s 

problematiko projektiranja gradbenih konstrukcij in gradbenih izdelkov. 

• Večjo kreativnost in inovativnost kot rezultat interdisciplinarnosti študija. 

• Sposobnost uporabe znanja v praksi. 

• Sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic. 

• Obvladovanje osnov raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in 

samokritične presoje. 

• Razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, vključno komunikacij v mednarodnem 

okolju. 

• Etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki. 

• Kooperativnost, delo v skupini, tako v interdisciplinarnem kot mednarodnem okolju. 

4.2.c Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom 

Študentje bodo v univerzitetnem dodiplomskem študijskem programu »Gradbeništvo« v okviru 

predmetno specifičnih kompetenc pridobili in obvladali zlasti: 

• Znanja s področja projektiranja, organiziranja, managmenta in vodenja gradbenih del in 

gradbene proizvodnje, gradbene informatike, ekologije, urbanega planiranja in okoljske politike. 

• Poznavanje in razumevanje utemeljitev in zgodovinskega razvoja gradbene vede (predmet 

»Uvod v gradbeništvo«). 

• Komuniciranje znotraj organizacije in navzven s partnerji in strankami (predmeta »Etika in 

inženirstvo«, »Organizacija grajenja«). 

• Sposobnost reševanja posameznih (manj zahtevnih) delovnih problemov z uporabo znanstvenih 

metod in postopkov. 

• Diplomant je sposoben samostojnega dimenzioniranja gradbenih elementov, vendar jih še ne 

povezuje v celote (objekte), zato ni sposoben projektiranja celotnih objektov. 

• Diplomant je usposobljen za samostojno in kreativno opravljanje določenih (manj zahtevnih) 

nalog s področja gradbeništva, sposoben je opravljanja posameznih zahtevnejših nalog znotraj 

skupine, ter za asistiranje pri vodenju obstoječih tehnoloških postopkov v prvi alineji opisanih 

dejavnosti in njihovo posodabljanje. 

18

Poudariti pa bi želeli, da smo prenovo študijskih programov nastavili tako, da predlagani 

univerzitetni dodiplomski program »Gradbeništvo« diplomantu ne zagotavlja vseh projektantskih 

in izvajalskih pristojnosti, ki jih bo diplomant naknadno pridobil na magistrskem podiplomskem 

programu »Gradbeništvo«. Tako diplomant predlaganega univerzitetnega dodiplomskega 

programa »Gradbeništvo« še ni sposoben samostojno voditi zahtevnejših gradbenih projektov, 

sposoben pa je sodelovati v projektnem timu pri opravljanju določenih strokovnih nalog. 

Študentje nadalje pridobijo znanja za: 

• Koherentno obvladovanje temeljnega znanja (naravoslovne vede, matematika, informatika, 

mehanika, gradbeni materiali) ter sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in njihove 

aplikacije. 

• Uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na temeljnem in osnovnem 

strokovnem področju. 

• Sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline. 

• Razumevanje splošne strukture temeljne discipline ter povezanost med njenimi poddisciplinami. 

• Razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na določenem strokovnem področju. 

4.3 Podatki o mednarodni primerljivosti programa 

Prenovljen dodiplomski univerzitetni študijski program »Gradbeništvo« je oblikovan na podlagi 

obširne analize učnih programov različnih univerz v Evropi in je s svojo zasnovo, vsebino in 

trajanjem študija v celoti primerljiv s sorodnimi tujimi programi. Pri oblikovanju programa smo 

upoštevali tudi smernice Federation des Associations Nationales des Ingenieurs (FEANI), saj 

želimo, da predlagani program diplomantu omogoči pridobiti tudi naziv Euro-ing. Zato smo pri 

snovanju predmetnika upoštevali tudi minimalne zahteve tega združenja, podane že v točki 4.2.a te 

akreditacijske vloge. 

Dodiplomski študijski program, ki ga želimo akreditirati, je oblikovan v skladu z ugotovitvami 

analize primerljivih programov študija gradbeništva nekaterih univerz v Evropi. Razen primerljivih 

programov, ki jih formalno prijavljamo v preglednici, smo pregledali tudi številne druge, zlasti 

programe inštitucij, s katerimi imamo sklenjene Socrates/Erasmus bilateralne pogodbe in z njimi že 

leta uspešno izmenjujemo študente in tudi akademsko osebje (podrobna statistika je podana v točki 

4.4.). Pri tem gre predvsem za ustrezne 3-letne dodiplomske študijske programe, ovrednotene s 180 

ECTS točkami, ki jim sledi 2-letni podiplomski magistrski študij, ovrednoten s 120 ECTS točkami. 

Potrebno pa je poudariti, da na področju gradbeniških študijskih programov kar nekaj evropskih 

vrhunskih inštitucij izvaja programe 4 + 1. Pri pregledu teh programov in programov 3 + 2 smo 

ugotovili, da se ne glede na trajanje dodiplomskega študija (torej 3 ali 4 leta) programi izvajajo s 

19

primerljivim povprečjem študija temeljnih matematično-naravoslovnih, informacijskih in osnovnih 

gradbenih strokovnih znanj, s tem da štiriletni dodiplomski programi seveda ponujajo bolj 

poglobljene vsebine strokovnih in aplikativnih znanj, kar programi s strukturo 3 + 2 omogočajo v 

svojem podiplomskem delu. 

Ker je Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru že od leta 1999 tudi aktivna članica 

evropskega združenja EUCEET (European Civil Engineering Education and Training), smo 

program zasnovali tudi na osnovi priporočil, ki jih je izdalo to združenje v končnem poročilu, ki ga 

prilagamo v Prilogi 3. Gre za opis potrebnih znanj ter sosledje predmetov s priporočljivimi 

vsebinami in literaturo ter s priporočljivim obsegom ECTS točk, ki naj bi jih vseboval dodiplomski 

in podiplomski študijski program gradbene stroke. Za pripravo programa je bila imenovana posebna 

skupina (SP 1), ki je pri snovanju potrebnih vsebin upoštevala mnenje članic združenja. Teh je 

trenutno kar 137, potrebno pa je poudariti, da so vključene tako najbolj priznane evropske gradbene 

fakultete, kakor tudi priznane neakademske inštitucije (raziskovalni inštituti, gradbena podjetja). 

Prav to dejstvo težo predlaganega programa še poveča, saj je program sestavljen na osnovi tesnega 

medsebojnega snovanja med akademskimi inštitucijami in gradbeno industrijo. 

Neposredna izvedba univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa, ki ga prijavljamo, 

obsega: 

• predavanja, 

• vaje, projektno delo, seminarje, 

• praktikume in 

• diplomski izpit. 

Zaporedno vključevanje in prepletanje temeljnih znanj naravoslovnih in tehničnih ved zagotavlja 

spontan prehod k usmerjenim strokovnim znanjem in aplikativnim rešitvam ter dopolnitvam stroke 

z interdisciplinarnimi in izbirnimi znanji iz najsodobnejših področij gradbeništva, kar na naši 

fakulteti ponujamo z možnostjo nadaljevanja na dvoletnem podiplomskem študijskem programu 

»Gradbeništvo« s tremi predlaganimi smermi: a.) Gradbene konstrukcije, b.) Gradbena 

infrastruktura, c.) Gradbeni management. 

Kljub temu, da smo pri snovanju predmetnika univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa 

»Gradbeništvo« upoštevali in primerjali tudi številne druge študijske programe, na podlagi 8. člena 

»Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov« kot primerljive navajamo 

naslednje dodiplomske programe: 

Tuji sorodni študijski program 

(ime programa, zavod, država): 

1. Bakkalaureatsstudium Bauingenieurwissenschaften 

Technische Universität Graz, Avstrija.(Fakultät für 

Bauingenieurwissenschaften). 

2. Bauingenieurwesen (Bachelor); Technische Universität 

20

Kratka obrazložitev izbora: 

München, Nemčija. (Fakultät für Bauingenieur- und 

Vermessungswesen). 

3. BSc Civil Engineering; Technical University Delft, 

Nizozemska. 

4. Studies and Recommendations on Core Curricula for Civil 

Engineering; združenje EUCEET (European Civil 

Engineering Education and Training). 

1. Technische Universität Graz nam je izven meja Slovenije najbližja univerzitetna inštitucija, ki 

izvaja študijski program »Gradbeništvo«. Ker imamo s TU Graz že leta vzpostavljeno izredno dobro 

sodelovanje, podprto z rednimi letnimi srečanji na številnih področjih, seveda želimo, da je naš 

program kar najbolj primerljiv z njihovim. 

2. Technische Universität München velja za najbolje ocenjeno nemško univerzo s področja 

tehniških ved. Ker je slovenski gospodarski in kulturni prostor precej primerljiv z nemškim, smo pri 

snovanju programa vsekakor želili vključiti eno izmed nemških univerz. TU München je po 

http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=9877 vključena med 200 najbolje ocenjenih evropskih 

univerz. 

3. Technical University Delft je bila v letih 2000-2004 naš Socrates/Erasmus bilateralni partner. 

Ker imamo z medsebojnega sodelovanja številne pozitivne izkušnje, smo to vsekakor želili 

izkoristiti, še posebej glede na dejstvo, da velja TU Delft za eno izmed najkvalitetnejših evropskih 

inštitucij, ki izvaja študijski program gradbeništvo. TU Delft je po http://www.uni- 

mb.si/dokument.aspx?id=9877 vključena med 200 najbolje ocenjenih evropskih univerz. 

4. Primerjava z okvirnim programom EUCEET je podana le informativno, vendar je 

primerljivost vsekakor pomembna glede na uvodoma podana dejstva. FG UM je članica združenja 

EUCEET, ki vključuje evropske gradbene fakultete in nekatere neakademske inštitucije, zato smo 

okvirni program, ki ga je načrtno pripravila posebna skupina EUCEET, uporabili tudi kot eno od 

izhodišč pri oblikovanju prenovljenih programov FG. 

4.3.a Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti 

1. FG UM 

Osnovni koncept in formalna strukturiranost: 

21

Dodiplomski univerzitetni program je triletni, vsota ECTS obveznosti študenta znaša 180 kreditnih 

točk. 1 ECTS točka predstavlja 30 urno obremenitev študenta. Vsak semester študija je ovrednoten s 

30 ECTS točkami. Semester predstavlja 15 tednov kontaktnih ur. Z ozirom na dejstvo, da semester 

predstavlja v povprečju 360 kontaktnih ur, predstavlja tedenska obremenitev študenta približno 24 

kontaktnih ur. Skupno število kontaktnih ur v celotnem programu znaša 2160. Po letnikih so 

kontaktne ure enakomerno razporejene (750 ur v 1. letniku, 690 v 2. letniku in 720 v 3.letniku), kar 

pomeni po letniku v povprečju 720 kontaktnih ur. 

Vsebinska strukturiranost: 

Študij je tematsko razdeljen v tri dele: 

1. Splošni teoretični del iz naravoslovno-matematičnih in informacijskih vsebin predstavlja osnovo 

in se odvija v glavnem v prvem letniku študija. Študent osvoji precej globoka znanja iz 

naravoslovno-matematičnih predmetov in računalništva in informatike, ki predstavljajo osnovo 

za kasnejšo nadgradnjo znanja iz inženirskih vsebin. 

2. Drugi del vsebuje osnovna znanja iz temeljnih predmetov gradbene stroke (stavbarstvo, uvod v 

gradbeništvo, materiali, mehanika, geologija in mehanika tal, mehanika tekočin, statična analiza 

gradbenih konstrukcij,...) in se odvija v glavnem v drugem letniku študija. Študent pridobi 

potrebna znanja za rešitev enostavnega inženirskega problema z uporabo sodobnih matematičnih 

in inženirskih metod. 

3. Tretji del, ki se odvija v tretjem letniku študija, predstavlja osnovna znanja iz strokovnih 

gradbenih predmetov (betonske, jeklene, lesene konstrukcije, zemeljska dela, hidrotehnika, 

projektiranje prometnic, gradbena fizika, gradbena informatika, ekonomika, organizacija in 

tehnologoja grajenja, urbano planiranje, ...). Vsebine predstavljajo aplikacijo pridobljenih 

teoretičnih znanj iz prvega in drugega dela študija. 

Izbirni predmeti, ki so vsi v tretjem letniku študija, predstavljajo skupno 10% vrednosti kreditnih 

točk celotnega programa, torej 18 ECTS. Specializacijskih smeri ni na dodiplomskem študiju, 

ampak se pojavijo šele na podiplomskem programu. 

2. TU Graz 


Po Bolonjski deklaraciji prenovljen dodiplomski univerzitetni študijski program je stopil v veljavo s 

študijskim letom 2005/2006. Program je triletni, vsota ECTS obveznosti študenta znaša 180 

22

kreditnih točk. 1 ECTS točka predstavlja 25 urno obremenitev študenta. Vsak semester študija je 

ovrednoten s 30 ECTS točkami. Semester predstavlja 15 tednov kontaktnih ur. Tedenska 

obremenitev študenta predstavlja 26 kontaktnih ur. 


Študij je podobno kot na FG UM tematsko razdeljen v tri osnovne sklope: 

1. Splošni teoretični del iz naravoslovno-matematičnih in informacijskih vsebin predstavlja osnovo 

in se odvija v glavnem v prvih treh semestrih študija. Po prvem letniku študija je tudi možno 

zamenjati program študija tehniških ved brez večjega števila diferencialnih izpitov. 

2. Od tretjega semestra naprej se študij orientira v 8 temeljnih gradbenih področij (statika gradbenih 

konstrukcij, gradbeni materiali, gradbena fizika, geotehnika, gradbene konstrukcije, gradbena 

infrastruktura, hidrotehnika in gradbeni management). 

3. V zadnjih dveh semestrih študent osvoji osnovna znanja iz strokovnih gradbenih predmetov, ki 

predstavljajo nadgradnjo temeljnih znanj iz drugega dela. 

Dodiplomski študijski program ne ponuja izbirnih predmetov. Specializacijske smeri se pojavijo 

šele na podiplomskem programu. 

3. TU München 


Po Bolonjski deklaraciji prenovljen dodiplomski univerzitetni študijski program 

»Bauingenieurwesen« je stopil v veljavo s študijskim letom 2005/2006. Program je triletni, vsota 

ECTS obveznosti študenta znaša 180 kreditnih točk. 


Študij je tematsko razdeljen v tri osnovne dele: 

23

1. Temeljni študij zajema vsebine 1., 2. in 3. semestra. Študent osvoji osnovna znanja iz 

naravoslovno-matematičnih in informacijskih vsebin, mehanike, geologije, gradbenih materialov, 

hidromehanike, i.t.d. Študij je modularno nastavljen, tako da omogoča tudi prehajanje med 

ostalimi programi fakultete in univerze. Temeljni študij se zaključi s t.i. preddiplomskim izpitom, 

kjer mora študent izkazati zadovoljivo pregledno znanje iz temeljnih predmetov. 

2. S četrtim semestrom se študij orientira v temeljna gradbena področja (statika gradbenih 

konstrukcij, geotehnika, gradbene konstrukcije, gradbena infrastruktura, hidrotehnika in gradbeni 

management). 

3. V 5. in 6. semestru lahko študent izbira med posameznimi specializacijskimi smermi študija: a.) 

konstrukcije, b.) hidrotehnika, c.) promet. Študij se zaključi z opravljenim diplomskim delom. 

4. TU Delft 


Prenovljeni dodiplomski univerzitetni študijski program je stopil v veljavo s študijskim letom 

2002/2003. Program je triletni, vsota ECTS obveznosti študenta znaša 180 kreditnih točk. Vsako 

leto študija je ovrednoteno s 60 ECTS točkami. 

Skupna tedenska študijska obremenitev študenta znaša 40 ur. 1 ECTS točka je ovrednotena z 28 

urnim skupnim delom študenta. Skupna letna obremenitev študenta tako znaša 1680 ur. 


Študij je tematsko razdeljen v tri dele: 

1. prvi del predstavlja potrebne vsebine iz naravoslovno – matematičnih predmetov, 

2. drugi del zajema predvsem vsebine s področja mehanike, 

3. tretji del zajema predvsem vsebine iz tehnike konstruiranja, vsebinsko razdeljene v tri osnovne 

teme: konstrukcije, hidrotehnika in promet. 

Dodiplomski študijski program sicer ne ponuja specializacijskih smeri, ki se pojavijo šele na 

dvoletnem podiplomskem programu, vendar pa ponuja nabor izbirnih in netehničnih predmetov, ki 

predstavljajo uvod za nekatere predmete na specializacijskih smereh druge stopnje. 

5. EUCEET 

24


Dodiplomski univerzitetni program je štiriletni, vsota ECTS obveznosti študenta znaša 240 kreditnih 

točk. 1 ECTS točka predstavlja 30 urno obremenitev študenta. Skupna tedenska obremenitev 

študenta ne sme presegati 40 ur na teden. Vsak semester študija je ovrednoten s 30 ECTS točkami. 

Število direktnih kontaktnih ur na študijsko leto je približno 720. 


Študij je po vzoru ASCE (American Society of Civil Engineering) in njihovega BOK (Body of 

Knowledge) komiteja tematsko razdeljen v tri sklope, ki si medsebojno sledijo: 

1. sklop: splošni teoretični naravoslovno-matematični in drugi bazični predmeti (matematika, 

aplikativna fizika, aplikativna kemija). 

2. sklop: temeljni predmeti gradbeništva (materiali, mehanika konstrukcij, mehanika zemljin, 

mehanika tekočin, trdnost, betonske konstrukcije, jeklene konstrukcije, tehnologija, ekonomika 

in organizacija grajenja, okoljevarstvo). 

3. sklop: Specializacijski predmeti iz gradbene stroke, ki predstavljajo nadgradnjo vsebin iz drugega 

sklopa. 

Izbirni specializacijski predmeti, ki so vsi v tretjem in četrtem letniku študija, predstavljajo skupno 

100 ECTS kreditnih točk. 

Zahtevnost in kompetentnost vsebin je razdeljena v tri osnovne stopnje: 

Stopnja 1 – zaznavanje, spoznavanje problema. 

Stopnja 2 – razumevanje problema; predstavlja nadgradnjo prve stopnje. 

Stopnja 3 – sposobnost reševanja problema. Inženir je sposoben prevzeti odgovornost za 

sprojektiran objekt in upoštevati vse zahteve tehnološke izvedbe. 

EUCEET predlaga naslednjo procentualno intervalno delitev po kompetencah (Stopnja 1: 10-40%, 

Stopnja 2: 40-70%, Stopnja 3: 70-100%). 

4.3.b Primerljivost možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski 

1. FG UM 

program 

25

Vpisni pogoji so izenačeni z mednarodnimi predpisi oz. pogoji, ki jih določa ZVIS in Statut UM. 

Na dodiplomski univerzitetni študijski program »Gradbeništvo« se lahko vpišejo dijaki, ki 

izpolnjujejo zakonske pogoje: 

• kdor je opravil maturo, 

• kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz 

maturitetnega predmeta matematika oziroma tuj jezik, če je matematiko že opravil pri poklicni 

maturi, 

• kdor je pred 01. 06. 1995 končal katerikoli 4-letni srednješolski program. 

2. TU Graz 

Pogoj za vpis je opravljen maturitetni izpit. Za kandidate, katerih nemščina ni materni jezik, je 

obvezno tudi potrdilo a aktivnem znanju neškega jezika. 


Pogoj za vpis je opravljen maturitetni izpit. Za kandidate, katerih nemščina ni materni jezik, je 

obvezno tudi potrdilo a aktivnem znanju neškega jezika. 

4. TU Delft 

Pogoji za vpis so deklarirani kot: 

• diploma nizozemske srednje šole (VWO), 

• za tuje študente pa od aprila 2006 velja, da morajo imeti certifikat ekvivalenten VWO diplomi. 

Med priznane certifikate uvrščajo naslednje srednješolske diplome: 

o Abitur (Germany) 

o American High School with Advanced Placement Tests 

o ASO (Belgium) 

o Baccalaureate Serie S (France) 

o European Baccalaureate 

o GCE/A-levels (Great-Britain) 

o International Baccalaureate 

o VWO (Surinam) 

Dodatno zahtevajo tudi opravljena testa znanja nizozemskega in angleškega jezika. 

26

4.3.c Primerljivost trajanja študija, napredovanja, dokončanja študija in 

1. FG UM 

pridobljenih naslovov 

V skladu z Zakonom o visokem šolstvu in ECTS merili traja dodiplomski univerzitetni študij 3 leta 

(6 semestrov). Študijski program je ovrednoten s 180 ECTS točkami. 

Študijski program se izvaja kot: 

• redni študij 

• izredni študij, ob pogoju, da je dobro organiziran 

• kreditni študij znotraj UM (program je oblikovan tako, da omogoča študentom izbiro predmetov 

tudi izven izbirnih vsebin, oz. izbiro predmetov iz drugih fakultet), omogoča pa tudi 

vključevanje študentov v mednarodni program Socrates/Erasmus. 

Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1. letnika zbere najmanj 50 ECTS točk, 

obvezno pa mora opraviti izpite pri predmetih: Matematika A, Matematika B, Fizika, Računalništvo 

in informatika, Stavbarstvo, Statika in Inženirski materiali. Študenti, ki ponavljajo 1. letnik ali 

pavzirajo, morajo opraviti za vpis v 2. letnik vse izpite 1. letnika, torej zbrati vseh 60 ECTS. 

Študent napreduje v 3. letnik, če ima opravljene vse izpite 1. letnika in če zbere še najmanj 50 ECTS 

točk z opravljenimi izpiti 2. letnika. Obvezno mora opraviti naslednje predmete 2. letnika: 

Matematika C, Mehanika trdnih teles, Mehanika tekočin, Mehanika linijskih elementov, Osnove 

projektiranja in Mehanika tal. Študenti, ki ponavljajo 2. letnik ali pavzirajo, morajo opraviti za vpis 

v 3. letnik vse izpite 1. in 2. letnika. 

Za uspešen zaključek študija mora študent opraviti vse predpisane (in izbrane) izpite, seminarske 

naloge, projektna dela in zagovor diplomskega izpita, ki je ovrednoten z 2 ECTS točkama. 

Pridobljeni strokovni naslov: »Univerzitetni diplomirani inženir/ka gradbeništva (UN)». 

2. TU Graz 

Dodiplomski univerzitetni študij traja 3 leta (6 semestrov). Študijski program je ovrednoten s 180 

ECTS točkami. 

Vse predmete 1.letnika je potrebno opraviti pred začetkom 4.semestra. Izpit pri posameznem 

predmetu se lahko opravlja največ štirikrat. 

27


naloge, projektna dela, strokovno prakso in zagovor diplomskega dela, ki je ovrednoteno z 10 ECTS 

točkami. Tema diplomskega dela se izbere ob koncu 5. semestra. Če študent neuspešno zagovarja 

diplomsko delo, si mora izbrati novo temo, ki pa jo nato mora v naslednjem poiskusu uspešno 

zagovarjati. 

Pridobljeni strokovni naslov: »Bakk. Techn. der TU Graz». 



ECTS točkami. Prehajanje med posameznimi programi je podano na shemi (originalno povzeto s 

spletne strani http://www.bv.tum.de/app/de/studium/bauingenieur/bachelor.html). 

Slika 4-1: Pridobljeni strokovni naslov: »Bachelor of 

Science« 

Posebnih predpisanih pogojev za napredovanje po letnikih ni, vendar obstaja omejitev, da je 

posamezni izpit možno ponavljati največ dvakrat. Študent med študijem zbira t.i. “kazenske točke”, 

ki jih pridobi ob neuspešno opravljenem izpitu. Kazenske točke so ovrednotene z ECTS točkami 

predmeta. Število kazenskih točk se tudi po uspešno opravljeni ponovitvi izpita ne izbriše, temveč 

ostane isto. Izpit je pri posameznem predmetu možno drugič opravljati samo, če vsota zbranih 

kazenskih točk ne preseže vrednosti 50. V tem primeru je študent prisiljen študij predčasno zapustiti. 

Po treh semestrih (temeljni studij) je potrebno opraviti pregledni izpit (“preddiplomski izpit”), po 

zaključenih šestih semestrih pa diplomsko delo (6 ECTS točk). 

28

4. TU Delft 


ECTS točkami. 

Pogoji za napredovanje po letnikih niso navedeni. 


naloge, projektna dela, strokovno prakso in zagovor diplomskega dela, ki pa ni kreditno 

ovrednoteno (Tabela 4-1). Pridobljeni strokovni naslov: »Bachelor of Science (BSc)». 

5. EUCEET 

Dodiplomski študij traja 4 leta (8 semestrov). Ker združenje EUCEET podaja le smernice 

predmetnika in vsebin predmetov prenove univerzitetnih študijskih programov s področja 

gradbeništva, pogoji napredovanja iz letnika v letnik seveda niso določeni. 

Pridobljeni strokovni naslov: »Bachelor of Science (BSc)». 

4.3.d Primerljivost načinov in oblik študija 

1. FG UM 

Sistem in organizacija študijskega procesa: 

Redni in izredni študij bosta potekala v ustreznih predavalnicah, sodobno opremljenih laboratorijih z 

ustrezno laboratorijsko in merilno opremo. Študijski proces se izvaja v obliki predavanj, vaj, ki so 

lahko avditorne, laboratorijske, računalniške, seminarjev in projektnega dela ter se zaključi z 

diplomskim izpitom, kjer študent dokaže dovolj širok spekter temeljnih in strokovnih znanj, in da je 

sposoben samostojno rešiti konkretni praktični problem. 

Kreditni sistem: 

Študijski program je prilagojen načelom ECTS, ki študentom omogoča, da opravijo vsaj en semester 

na eni od tujih univerz, s tem pa se jim ta študij prizna na domači univerzi. V skladu s smernicami 

je možno pridobiti 30 ECTS točk na semester (kar je 60 ECTS točk na študijsko leto). 

Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij: 

29

Za izvedbo študijskega programa je na razpolago nova generacija računalniško podprtih 

informacijskih sistemov z ustrezno programsko opremo. 

Samostojni študij: 

Seminarji, vaje, predvideno individualno delo študentov, projektno delo, diplomsko delo. Glede na 

dejstvo, da je skupnih kontaktnih ur po letnikih 750 ur (1.letnik), 690 ur (2.letnik) in 720 ur 

(3.letnik), torej skupno na celotnem programu 2160 ur. Skupno predstavljajo torej kontaktne ure 

40% celotne študijske obremenitve, samostojno delo študenta pa 60 %. 

Tutorstvo: 

Že do sedaj uporabljeni in preizkušeni tutorski način dela zagotavlja večjo intenzivnost in 

kreativnost študentov med študijem. Izvedba programa predvideva tutorstvo tako s strani 

pedagoških delavcev, kakor tudi s strani študentov višjih letnikov. Tako ima vsak letnik svojega 

tutorja študenta in tutorja s strani pedagoških delavcev, za posamezne tematske sklope študija pa 

skbijo tutorji posameznih tematskih sklopov (skupno 5). Tutorsko delo koordinira in nadzoruje 

kolegij tutorjev, ki se sestaja praviloma dvakrat na semester. 

Organizacija praktičnega usposabljanja: 

Strokovna praksa je vključena v študijske programe pri posameznih strokovnih predmetih v obliki 

izdelave projektov, strokovnih ekskurzij in podobno. 

2. TU Graz 


Študij poteka v ustreznih predavalnicah, sodobno opremljenih laboratorijih z ustrezno laboratorijsko 

in merilno opremo. Redni študijski proces se izvaja v obliki predavanj, vaj, ki so lahko avditorne, 

laboratorijske, računalniške, seminarjev in projektnega dela ter se zaključi z diplomskim delom, ki 

praviloma predstavlja dejanski problem iz prakse. 


Redni študijski program je prilagojen načelom ECTS, ki študentom omogoča, da opravijo vsaj en 

semester na eni od tujih univerz, s tem pa se jim ta študij prizna na domači univerzi. Ker je TU 

Graz podpisnica SOCRATES/ERASMUS pogodbe je to možno preko programa ERASMUS, ali pa 

tudi izmenjava preko programa CEEPUS. V skladu s smernicami je možno pridobiti 30 ECTS točk 

30

na semester (kar je 60 ECTS točk na študijsko leto). V predmetniku obstajajo tudi predmeti (zlasti 

netehnične narave) z manj kot 3 ECTS točkami. 





Na posamezni semester odpade 390 kontaktnih pedagoških ur, kar predstavlja 52% celotne študijske 

obremenitve. Na samostojno delo študenta torej odpade 48% celotne obremenitve, kar je manj kot 

na FG. 

Tutorstvo: 

Je pomembno predvsem pri individualnem projektnem delu, kjer je vloga tutorja predvsem 

posvetovalne in vzgojiteljske in manj vodstvene in učiteljske narave. 


Praktično usposabljanje se izvaja predvsem preko diplomskega dela, ki je tesno povezano z 

dejanskimi problemi iz gradbene industrije. 



Študij poteka v ustreznih predavalnicah, sodobno opremljenih laboratorijih z ustrezno laboratorijsko 

in merilno opremo. Redni študijski proces se izvaja v obliki predavanj, vaj, ki so lahko avditorne, 

laboratorijske, računalniške, seminarjev in projektnega dela ter se zaključi z diplomskim delom, ki 

praviloma predstavlja dejanski problem iz prakse. 


Študijski program je prilagojen načelom ECTS, ki študentom omogoča, da opravijo vsaj en semester 

na eni od tujih univerz, s tem pa se jim ta študij prizna na domači univerzi. Ker je TU München 

podpisnica SOCRATES/ERASMUS pogodbe je to možno preko programa ERASMUS, ali pa tudi 

31

izmenjava preko programa CEEPUS. V skladu s smernicami je možno pridobiti 30 ECTS točk na 

semester (kar je 60 ECTS točk na študijsko leto). 





Na posamezni semester odpade povprečno 335 kontaktnih pedagoških ur, kar predstavlja 37.2% 

celotne študijske obremenitve. Na samostojno delo študenta torej odpade 62.8% celotne 

obremenitve. 

Tutorstvo: 

Je pomembno predvsem pri individualnem projektnem delu, kjer je vloga tutorja predvsem 

posvetovalne in vzgojiteljske in manj vodstvene in učiteljske narave. 


Praktično usposabljanje mora trajati najmanj 12 tednov, vendar ni ovrednoteno z ECTS točkami. 

Tudi diplomsko delo, ovrednoteno s 6 ECTS točkami, je tesno povezano z dejanskimi problemi iz 

gradbene industrije. 

4. TU Delft 


Redni študij gradbeništva se na dodiplomskem programu izvaja le v nizozemščini. Študijski proces 

se izvaja v obliki predavanj, vaj, ki so lahko avditorne, laboratorijske, računalniške, seminarjev in 

projektnega dela ter se zaključi z diplomskim delom, ki praviloma predstavlja dejanski problem iz 

prakse. 


Študijski program je ovrednoten z ECTS točkami. Ker je TU Delft podpisnica Socrates/Erasmus 

pogodbe je možno vsaj en semester študija opraviti na eni izmed evropskih inštitucij. V skladu s 

32

smernicami je možno pridobiti 30 ECTS točk na semester ali 60 ECTS točk na študijsko leto). 

Gostujoči študentje za obdobje izmenjave ne plačajo šolnine TU Delft. 


Za izvedbo študijskega programa so na razpolago najnovejši računalniško podprti informacijski 

sistemi z ustrezno programsko opremo. 


Samostojni študij se spodbuja preko projektnega dela, ki je sicer organizirano v manjših skupinah s 

po 8 do 12 študenti. Študentje skupaj rešujejo dejanski problem iz prakse, hkrati pa razvijajo tudi 

sposobnost skupinskega dela. 

Tutorstvo: 

Sistem tutorstva je vpeljan že leta in je organiziran v manjših skupinah z največ 20 študenti. 


Praktično usposabljanje ni vključeno v dodiplomski univerzitetni program. 

4.3.e Možnosti za vključevanje programa v mednarodno sodelovanje 

1. FG UM 

(mobilnost) oz. skupni evropski visokošolski prostor 

Vključevanje v skupni evropski visokošolski prostor omogoča na dodiplomski ravni sistem 

kreditnih ECTS točk. Na ostalih ravneh je to vključevanje omogočeno z gostovanjem tujih 

profesorjev, z izmenjavo profesorjev in s sodelovanjem v skupnih pedagoških in raziskovalnih 

33

programih. FG UM je članica SOCRATES/ERASMUS, LEONARDO DA VINCI in CEEPUS 

programov za mednarodno mobilnost. 

Predlagani študijski program je po vsebini in obsegu trajanja študija povsem mednarodno primerljiv 

in diplomant ima vse pogoje za mednarodno priznanje diplome. 

2. TU Graz 

Študijski programi so ovrednoteni s sistemom kreditnih ECTS točk, kar omogoča mobilnost 

študentov in profesorjev in vključevanje v skupen evropski visokošolski prostor. TU Graz je tudi 

aktivna članica združenja EUCEET. Ostali mednarodni programi: SOCRATES/ERASMUS, 

CEEPUS, LEONARDO DA VINCI. 



študentov in profesorjev in vključevanje v skupen evropski visokošolski prostor. TU München je 

tudi aktivna članica združenja EUCEET. Ostali mednarodni programi: SOCRATES/ERASMUS, 

LEONARDO DA VINCI. 

4. TU Delft 


študentov in profesorjev in vključevanje v skupen evropski visokošolski prostor. 

Študijski program je priznan s strani številnih mednarodnih organizacij, kot je naprimer American 

Board of Engineering & Technology (ABET). 

4.3.f Razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifične 

potrebe in pogoje domačega gospodarstva in javnih služb 

Razlike med predlaganim in izbranimi tujimi programi so podane v preglednici glede na tematsko 

razdeljenost študija in za posamezna predmetna področja. 

34

Tabela 4-2: Razlike med predlaganimi in izbranimi tujimi programi 

Predmetno področje FG UM TU Graz 

1. Naravoslovno-matematični 

in rač.- inform. vsebine 

TU 

München 

TU Delft EUCEET * 

Σ = 34 Σ = 34 Σ = 39.5 Σ = 20 Σ = 31 

Matematika 17 17 20.5 12 16.0 

Aplikativna fizika 5 2 7.5 4 5.5 

Aplikativna kemija 2 0 2.0 0 3.0 

Računalništvo in informatika 10 11 9.5 4 6.5 

2. Temeljne vsebine gradbene 

stroke 

Σ = 66 Σ = 69 Σ = 83 Σ = 49.9 Σ = 52.5 

Stavbarstvo 4 4 5.5 0 4.0 

Geodezija 4 6 3.0 0 5.0 

Inženirski materiali ** 

5 6 10.5 3 5.5 

Statika konstrukcij 21 23 21.0 15.6 18.5 

Mehanika trdnih teles 14 16 22.0 13.3 7.5 

Mehanika tekočin 5 4 5.5 10 5.5 

Geotehnika 9 6 8.5 8 6.5 

Gradbena fizika 4 4 3.0 0 0 

3. Strokovne gradbene 

vsebine 

Σ = 49 Σ = 61 Σ = 49.5 Σ = 46.2 Σ = 46.5 

Gradbene konstrukcije 18 23 20.5 11.3 17 

Temeljenje 4 4 4.0 0 3.5 

Hidrotehnika 4 8 5.0 8.3 3.5 

Prometnice 5 10 5.0 4.0 4.0 

Gradbeni management in 

tehnologija 13 14 10.0 11.6 11.5 

Urbanizem in okoljevarstvo 5 2 5.0 11 7.0 

Izbirni predmeti 18 0 0 60.9 40.0 

Diplomsko delo/izpit 2 10 0 0 0 

Ostalo 11 6 8.0 3 10.0 

35

Skupaj 180 180 180 180 180 

Skupno število kontaktnih ur 2160 2040 2010 / *** 2160 

* Zaradi štiriletnega programa so zaradi primerjave upoštevana le prva tri leta študija. 

** Vsebine aplikativne kemije so zajete v predmetu Inženirski materiali (2+5 ECTS). 

*** Kontaktne pedagoške ure v predmetniku niso podane. 

Kratka analiza: 

Iz analize rezultatov v preglednici je razvidno, da prenovljeni dodiplomski univerzitetni študijski 

program »Gradbeništvo« izkazuje le malo odstopanj napram izbranim primerljivim tujim 

programom glede predlaganih ECTS točk po posameznih tematskih področjih kakor tudi po 

posameznih predmetnih področjih. Višja stopnja primerljivosti velja zlasti za splošno-teoretični del 

programa, medtem ko strokovni del vsebuje vse tiste komponente in usmeritve znanj, ki omogočajo 

diplomantu vključitev v različne veje gospodarstva in kreativno oblikovalsko delovanje, kakor tudi 

obvladovanje ustreznih razvojno-raziskovalnih in znanstvenih področij. Program je predvsem 

namenjen specifičnim potrebam slovenskega gospodarstva, s svojo zasnovo pa ima tudi potencial 

zadovoljevanja potreb po kadru s področja gradbeništva v Evropi. 

Program vsebinsko izkazuje zelo dobro ujemanje s primerljivimi programi, saj je večina njih 

tematsko razdeljena na tri področja, torej tako kot dodiplomski univerzitetni program 

»Gradbeništvo«. Tudi po številu direktnih kontaktnih pedagoških ur je predlagani program povsem 

primerljiv, saj odstopanje napram drugim programom ne presega 10%. Ker je FG UM že leta članica 

mednarodnega študijskega projekta SOCRATES/ERASMUS, predlagani prenovljeni dodiplomski 

univerzitetni program »Gradbeništvo« izkazuje dobro možnost vključevanja v skupni evropski 

visokošolski prostor. 

Glede nevsebinskih primerjav je iz prikazanega razvidno, da med predstavljenimi primerljivimi 

mednarodnimi programi in predlaganim dodiplomskim univerzitetnim študijskim programom 

»Gradbeništvo« ni bistvenih razlik. Vpisni pogoji so bolj ali manj poenoteni (dokončana ustrezna 

srednješolska maturitetna izobrazba), programi imajo vpeljan tutorski način študija, študij pa se le v 

nekaterih programih zaključi z ECTS točkami ovrednotenim diplomskim delom. Praktično 

usposabljanje pri nobenem programu ni ovrednoteno z ECTS točkami. Prehodni pogoji se med 

programi sicer nekoliko razlikujejo, večinoma pa se za prehod v višji letnik zahteva več kot 2/3 

opravljenih obveznosti tekočega letnika študija. 

36

4.4 Podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda 

Mednarodna dejavnost Fakulteta za gradbeništvo v Mariboru se kaže v številnih sklenjenih 

sporazumih o sodelovanju s fakultetami in univerzami v različnih državah sveta. 

4.4.a Bilateralni oz. meduniverzitetni sporazumi 

Podpisani bilateralni sporazumi oz. meduniverzitetni sporazumi s fakultetami oz. univerzami, s 

katerimi sodeluje Fakulteta za gradbeništvo v Mariboru: 

IME UNIVERZE oz. FAKULTETE 

1. Technische Universität Graz 

2. Univerzitet v Sarajevu 

3. Sveučilište u Osijeku 

4. Sveučilište u Rijeci 

5. Sveučilište u Splitu 

6. Sveučilište u Zagrebu, Građevinski fakultet 

7. Universita degli Studi di Trieste 

8. Technical University of Budapest 

9. Fachhochschule München 

10. Technische Universität München 

11. Universität Bayreuth 

37

12. Czech Technical University in Prague, Faculty of Civil Engineering 

13. Univerza “St.Klimen Ohridski” v Bitoli, Makedonija 

38

Št 

. 

Naslov projekta Kratica Vrednost 

projekta 

(v EUR) 

1. Veloinfo, the 

european network 

for cycling 

expertise 

2. uPgrading of 

existing TUNnels 

3. Design and 

Application of a 

Travel Survery for 

European Long- 

distance Trips 

Based on an 

International 

Network of 

Expertise 

4.4.b Mednarodni projekti 

Tabela 4-3: 5. OKVIRNI PROGRAM 

Glavni rezultati Odgovornin 

osilec 

projekta 

VELOINFO 673.000 Vzpostavitev spletnega 

središča za posredovanje 

informacij v zvezi z razvojem 

kolesarske politike 

UPTUN 620.000 Razvoj novih tehnologij za 

uporabo pri nadgradnji 

obstoječih predorov 

(odkrivanje nevarnosti in 

nadzorovanje, vpliv na odzive 

udeležencev, zaščita objekta 

pred poškodbami) 

DATELINE 250.000 Izdelava koncpeta in 

metodologije za razvoj 

celovitega modela mobilnosti 

potnikov v vseh državah 

članicah EU 

dr. Danijel 

REBOLJ 

dr. Tomaž 

TOLLAZZI 

mag. Nenad 

ČUŠ-BABIČ 

Vloga naše 

organizacije v 

projektu 

Partner MASTER 

PLAN BV 

Partner Evropska 

Koordinator Datum 

začetka in 

zaključka 

naloge 

komisija DF 

Research 

Partner Socialdata 

GmbH, 

Nemčija 

01.10.2002 

31.03.2004 

01.09.2002 

31.08.2006 

01.04.2000 

31.12.2002 

4. Gaining GUIDE- 35.000 Identifikacija postopkov, ovir dr. Drago Partner Konzorcij na 01.04.2002 

39

Understanding of 

Improved Decision 

Making And 

Participation 

Strategies 

MAPS in orodij za izboljšanje modela 

mobilnosti potnikov v vseh 

državah članihacah EU 

40 

SEVER čelu z 

Institute for 

Urban and 

Transport 

Planning 

30.03.2004

Št 


projekta 

(v EUR) 

5. Thematic NEtwork 

on Trans ALPine 

crossing 

6. Promotion of 

Results In 

Transport Research 

And Learning 

7. Action on the 

Integration of Rural 

Transport Services 

8. Training on and 

implementation ob 

Glavni rezultati Odgovorni 

nosilec 

projekta 

ALP-NET 50.000 Integrirana podatkovna baza o 

prometu, okolju, poselitvi, 

dejavnosti ter priprava strokovne 

in znanstvene podlage za 

učinkovitejše prometnopolitično 

odločanje na občutljivih 

območjih EU 

PORTAL 25.000 500 strani učnega gradiva za 

potrebe usposabljanja akterjev 

prometnopolitičnega odločanja 

ARTS Po uvodni identifikaciji ovir so z 

medoto iskanja in analiziranja 

dobrih zgledov poskušali 

prirpaviti smernice za 

ekonomsko, socialno in 

okololjsko sprjemljive načine 

zagotavljanja mobilnosti 

prebivalcem redkeje poseljenih 

(podeželskih) področij 

dr. Marjan 

LEP 

dr. Marjan 

LEP 

dr. Marjan 

LEP 

BYPAD+ ? ? mag. S. 

TOPLAK 

41 

Vloga naše 


projektu 


komisija 

(DG VII) 


komisija 

(DG VII) 





naloge 

komisija 

(DG VII) 

Partner Langzaam 

Verkeer Mr.Ti 

01.04.2001 

30.09.2003 

01.06.2000 

31.07.2003 

2002 

2004 

01.01.2003 

31.12.1004

Bicycle Policy 

Audits in European 

cities 

42 

Belgija

Št 


projekta 

1. Best Urban Freight 

Solutuinos 

2 Towards Passenger 

Intermodality in the 

EU 

3 European 

TREMOVE 

transport model 

4 Analysis of the 

national transport 

policies of the New 

Member States and 

their impact on 

Community 

transport objectives 

5. Training on and 

implementation ob 

(v EUR) 

Tabela 4-4: 6. OKVIRNI PROGRAM 


nosilec 

projekta 

BESTUFS II 10.000 mag. S. 

BOŽIČNIK 

EUPI Namen naloge je vzpostaviti 

pgoje za uspešnejšo 

intermodalnost v potniškem 

prometu 

TREMOVE 20.000 Integrirani simulacijski model 

za strateško analizo stroškov in 

učinkov na področju 

upravljanja s prometnim trgom 

na lokalni in regionalni ravni in 

na področju EU 

dr. Marjan 

LEP 

mag. S. 

BOŽIČNIK 

ENTRAN-CE 3.608 ? mag. S. 

TOPLAK 

BYPAD+ ? ? mag. S. 

TOPLAK 

43 

Vloga naše 


projektu 


komisija 

Podizvajalec Evropska 

komisija 

(DG TREN) 


komisija 



DG 

Environment 

Partner Forschungsges 

ellschaft 

Mobilität 

Austrian 

Mobility 

Research 

Partner Langzaam 

Verkeer Mr.Ti 


naloge 

01.01.2005 

31.08.2006 

2004 

2005 

2003 

2004 

30.12.2004 

28.08.2005

Bicycle Policy 

Audits in European 

cities 

6. LOGBEST mag. S. 

BOŽIČNIK 

7. DIFFE-RENT mag. S. 

Št 


projekta 

(v EUR) 

1. European Spatial 

Planning 

Obsrvation 

Network 

2 Regionale 

Impulsgesellchaft 

3. Coordinated 

regional logistics 

Tabela 4-5: INTERREG III 

ESPON 200.000 Prikaz in analiza glavnih 

BOŽIČNIK 


nosilec 

projekta 

prostorskih neskladij ter razvoj 

prostorskih indikatorjev kot 

pomoč pri uravnoteženem 

razvoju evropskega prostora ter 

prostorski koordinaciji 

sektorskih politik 

RISO 24.000 Razvoj integrirane strategije za 

dosganje trajnostne prometne 

CORELO 

G 

politike in izboljšava 

mednaodnega sodelovanja in 

prostorskega planiranja 

200.000 Optimiranje logističnih procesov 

znotraj avtomobilskega grozda 

44 

dr. Metka 

SITAR 

dr. Marjan 

LEP 

mag. S. 

BOŽIČNIK 

Partner 

Partner 

Vloga naše 

organizaci 

je v 

projektu 

Belgija 

Partner Nordregio 




naloge 

Nordic 

Centre for 

Spatial 

Development 

Stockholm 

Švedska 

2004 

2006 

Partner AVSTRIJA 2004 

2005 

Partner EMILIA- 

ROMAGNA 

2005 

2007

SLovenije ter medregijsko 

povezovanje proizvajalcev 

avtomobislkih delov za dosego 

zmanjšanja logističnih stroškov 

in pritiskov na okolje 

45 

REGION

Št 


projekta 

(v EUR) 

1. Development of 

methods for timber 

structures and timberbased 

construction 

designing 

Tabela 4-6: CEEPUS II 


nosilec 

projekta 

CZ -0101 še ni znana Statična analiza sovprežnih 

lesenih elementov, sestavljenih iz 

lesenega okvirja in mavčnovlaknenih 

obložnih plošč. 

Metode ojačevanja obložnih 

elementov. 

46 

dr. Miroslav 

PREMROV 

Vloga 

naše 

organiza 

cije v 

projektu 


Partner VSB – 

Technical 

University of 

Ostrava 



naloge 

2006 - 2007

Št 

1. WP 4.4.2 

4.4.c Sodelovanje FG v Centru odličnosti 

COMPETENCE POOL WATER – KOMPETENZNETZWERK WASSERRESSOURCEN GMBH GRAZ 


projekta 

FG 

Water storage business 

and environmental 

impact of Kozjak 

reservoir 

2. WP 3.1.1.B 

Untersuchungsstrategie 

zu den 

Nutzungsmoglichkeiten 

des geothermischen 

Potenzials in 

Sedimentbecken 

3. WP 1.1.4 

Finalisation and 

activation of the 

(v EUR) 

NK 4 55.034,00 

NK 3 28.742,00 

Knet SUBCENTER MARIBOR 

Tabela 4-7: Sodelovanje v Centru odličnosti 


nosilec 

projekta 

Namen pričujočega 

projekta je analizirati vpliv 

črpalne električne postaje in 

vodnega rezervoarja v 

alpskem svetu na hidrogeološke 

in okoljevarstvene 

razmere. 

Projekt obsega pripravo 

strategije možnosti izrabe 

geotermalnih potencialov v 

vzhodni Sloveniji s 

poudarkom na občini 

Turnišče. 

Prof. Dr. 

Ludvik 

Trauner 

Prof. Dr. 

Eugen Petrešin 

Vloga naše 

organizacij 

e v 

projektu 

Nosilec Prof. Dr. 

Ludvik 

Trauner 

Nosilec Prof. Dr. 

Eugen 




Petrešin 

Projekt obsega raziskovanje 

hidropedoloških razmer in 

pogojev izcejanja nevarnih Doc. Dr. Vesna Nosilec Doc. Dr. 

47 

naloge 

1. 8. 2005 

- 

30. 6. 2007 

15. 8. 2005 

- 

31. 12. 

2006 

1. 1. 2006 

-

lysimeter research 

station Tezno for 

defining the 

hydropedological 

parameters of the 

Dravsko polje 

NK 1 1.100,00 snovi v vodonosnik na 

lokaciji raziskovalne 

lizimetrske postaje Tezno, 

ki predstavlja referenčno 

točko za vodozaščitno 

območje Dravskega polja. 

48 

Smaka Kincl Vesna Smaka 

Kincl 

30. 6. 2008

4.4.d Mobilnost študentov visokošolskih učiteljev in sodelavcev 

Obrazec št. 2 

Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru je razvila intenzivno sodelovanje z izbranimi 

univerzami iz tujine, tako da je vključena v več mednarodnih mrež za izmenjavo učiteljev in 

študentov. Pestro mednarodno sodelovanje fakultete v mednarodnem visokošolskem prostoru 

poteka tudi v obliki vedno številnejših izmenjav študentov in učiteljev. V študijskem letu 

1999/2000 se je FG vključila v evropski program izobraževanja Socrates/Erasmus, ki omogoča 

izmenjavo študentov letno s 14 evropskimi univerzami oz. fakultetami, s katerimi je FG sklenila 

ustrezne sporazume. 

Osnovna ideja programa je omogočiti študentom svoboden »prehod« in študij na evropskih 

univerzah. Najpomembnejši cilji programa so: internacionalizacija študija, odprtost 

izobraževalnega sistema evropskih univerz svetu, internacionalizacija študentov in profesorjev, 

ki ostanejo »doma«, idr.. Program podpira in spodbuja tudi mobilnost učnega osebja (TS 

Mobility), saj se predvsem za vsebinski del preko tovrstnih stikov dogovarja mobilnost 

študentov (OMS Mobility). Študij opravljen v tujini je priznan kot sestavni del študijskega 

programa FG. Obdobje, ki ga študent opravi v tujini, FG v celoti prizna v akademske namene, 

če je seveda izpolnil vse obveznosti. Akademsko priznavanje olajša uporaba evropskega sistema 

prenosa kreditnih točk ECTS sistem (European Credit Transfer System), ki omogoča študentom 

mobilnost pri študiju na različnih univerzah v tujini na osnovi dodeljevanja in prenašanja 

akademskih kreditnih točk ter s tem olajšuje priznavanje opravljenih akademskih obveznosti 

študentov med partnerskimi ustanovami. 

1. IZMENJAVA ŠTUDENTOV (OMS AKTIVNOSTI) 

1a) Gostujoči Erasmus študenti 

Na Fakulteti za gradbeništvo gostujoči Erasmus študenti ali sodelujejo na rednih predavanjih in 

vajah skupaj z domačimi študenti, pri tem pa se pa se bistvene vsebine vzporedno prevajajo v 

angleški jezik, ali pa se kontaktne ure izvajajo večinoma individualno z nosilci predmetov in 

asistenti v angleškem jeziku. V Tabeli 4-79 podajamo število gostujočih študentov za pretekla 

študijska leta. Iz tabel je možno razbrati bistveni porast aktivnosti v zadnjem letu, veseli pa 

predvsem dejstvo, da se je povečal tudi nabor inštitucij, s katerih prihajajo študenti (Tabela 4-8). 

Tabela 4-8: Pregled OMS aktivnosti -skupno število Incoming študentov 

Program 2000/2001 2001/2002 2002/2003 2003/2004 2004/2005 

ERASMUS 7 5 5 2 11 

49

Tabela 4-9: Pregled OMS aktivnosti - Incoming študentje po univerzah 


Univerza 2000/2001 2001/2002 2002/2003 2003/2004 2004/2005 

Universidade da Beira 

Interior, Covilha, Portugal 

Gazi University Ankara, 

Faculty of Engineering and 

Arhitecture, Turkey 

University of Technology 

Tampere, Finland 

Budapest University of 

Technology and Economics, 

Hungary 

1b) Erasmus študenti FG, ki so študirali na partnerski univerzi 

7 5 5 2 6 

Podobno kot za Incoming študente lahko tudi za naše študente, ki so študirali na tuji partnerski 

inštituciji (Outgoing študenti), ugotovimo bistveni porast aktivnosti, kar je tabelarično 

predstavljeno v Tabeli 4-9. 

Tabela 4-10: Pregled OMS aktivnosti - število Outgoing študentov 

Program 2000/2001 2001/2002 2002/2003 2003/2004 2004/2005 

ERASMUS 1 3 7 10 18 

Podobno kot pri Incoming študentih je možno razbrati bistveni porast aktivnosti v zadnjem letu, 

še vedno pa število izvedenih aktivnosti nekoliko presega število gostujočih študentov, kar je po 

svoje razumljivo. Na osnovi pogovorov, ki smo jih opravili s študenti, bi lahko sklepali, da so 

bili z odločitvijo, da se odločijo za študij v tujini, zadovoljni, zahtevnost študija pa so ocenili na 

približno enakem nivoju kot na FG, ali celo na nekoliko nižjem. 

2. IZMENJAVA PEDAGOŠKEGA OSEBJA (TS AKTIVNOSTI) 

2a) Gostujoči(Incoming) profesorji 

Aktivnosti, ki so v glavnem namenjene za dogovarjanje mobilnosti študentov in navezovanje 

raziskovalnega sodelovanja, so tabelarično podane v Tabeli 4-10. Kot vidimo, se z leti bistveno 

ne spreminjajo. 

Tabela 4-11: Pregled TS Incoming aktivnosti 

Univerza 2000/2001 2001/2002 2002/2003 2003/2004 2004/2005 skupaj 

Technische 

Universität Graz 

2 2 2 2 2 10 

50 

2 

1 

2

(A) 

Universität 

Würzburg (D) 

University of 

Dundee (UK) 

Universidade da 

Beira Interior (P) 

Gazi University 

Ankara (TR) 

FHS für 

Gebäudetechnik 

Eisenstadt (A) 

University of 

Salford 


1 1 1 3 

1 1 2 

1 1 

1 1 

1 1 

1 1 

skupaj 6 3 3 3 4 19 

2b) Profesorji, ki so gostovali na tuji inštituciji (Outgoing aktivnosti) 

V letu 2004 smo glede na povečanje sofinanciranja s strani Univerze v Mariboru, ki je temeljilo 

na dosledno izvedenih TS aktivnostih v prejšnjih letih, povečali število gostovanj na tujih 

inštitucijah. Seznam aktivnosti je prikazan v Tabeli 4-11. 

Tabela 4-12: Pregled TS Outgoin aktivnosti 

Univerza 2000/2001 2001/2002 2002/2003 2003/2004 2004/2005 skupaj 

Technische 

Universität Graz (A) 

Universität 

Würzburg (D) 

University of Dundee 

(UK) 

Universidade da 

Beira Interior (P) 

Gazi University 

Ankara (TR) 

Fachhoschule Erfurt 

(D) 

FHS für 

Gebäudetechnik 

Eisenstadt (A) 

University of 

Thessaloniki (GR) 

2 2 2 1 2 9 

1 1 2 

1 1 1 3 

1 1 1 3 

1 1 

2 2 

1 1 

1 1 

51


skupaj 6 3 3 5 5 22 

4.4.e Vpis tujih državljanov na viskošolski zavod 

Štud. Leto 

Program 

Tabela 4-13: Preglednica vpisa tujih študentov po letnicah in programih 

2003/2004 2004/2005 2005/2006 

redni izredni redni izredni redni izredni 

Gradbeništvo VS 4 0 4 1 7 1 

Gradbeništvo UN 1 0 1 0 1 0 

Promet VS 1 0 0 0 0 0 

Promet UN 0 0 0 0 1 0 

Ging-smer Gradbeništvo 0 0 0 0 0 0 

Podiplomski študij 0 0 0 1 0 1 

52


4.5 Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti 

Vrste predmetov 

Glede na področja in tematiko posameznih učnih enot smo le-te uvrstili v štiri skupine, in sicer 

temeljne predmete, temeljne gradbene predmete, strokovne predmete in netehnične predmete. 

Kratek opis posameznih skupin je podan v spodnji tabeli. 

Tabela 4-14: Vrste predmetov 

Vrsta predmeta Kratica Opis in namen 

Temeljni predmeti T 

Temeljni gradbeni predmeti TG 

Strokovni predmeti S 

Netehnični predmeti NT 

Predmeti s področij matematike, naravoslovja in informatike. 

Pridobljeno znanje temeljnih predmetov predstavlja osnovo 

za temeljne gradbene in strokovne predmete. 

Nadgradnja temeljnih predmetov na področjih, specifičnih za 

področje gradbeništva. 

Pridobljeno znanje predstavlja neposredno osnovo za 

strokovne predmete. 

Predmeti, specifični za gradbeno stroko. 

Pridobljeno znanje na tej stopnji študija je mogoče uporabiti 

za reševanje enostavnih, vendar realnih praktičnih problemov 

gradbene stroke. 

Predmeti s področij ekonomije, jezikoslovja, humanistike ter 

ostali predmeti, ki jih ni mogoče uvrstiti v ostale skupine. 

Potrebe programa so nas privedle do odločitve, da nekaterim predmetom namenimo tudi manj 

kot 3 ECTS, kadar se je to izkazalo za smiselno in utemeljeno glede na zastavljene cilje 

predmeta in primerjave s sorodnimi mednarodnimi programi. 

53

4.5.a Število in poimenska navedba učnih enot 

Ime predmeta 

Uvod v 

gradbeništvo in 

zgodovina 

tehnoloških 

iznajdb * 

Predvideni 

nosilci 

Vrsta 

predmeta 

Tabela 4-15: Predmetnik 1. letnika 

semester 

zimski poletni 

P S V ECTS P S V ECTS 


Bedenik NT 50 10 3 60 30 3 

Matematika A Mencinger T 60 30 8 90 150 8 

Geometrijsko 

modeliranje z 

opisno 

geometrijo 

Lep T 20 25 4 45 75 4 

Fizika Cvikl T 40 20 5 60 90 5 

Računalništvo 

in informatika 

Tibaut T 24 21 3 45 45 3 

Stavbarstvo Sitar TG 40 20 4 60 60 4 

Geologija Žlender TG 15 15 3 30 60 3 

Matematika B Strašek T 30 15 4 45 75 4 

Inženirsko 

oblikovanje s 

CAD 

Inženirski 

materiali 

Rebolj T 10 10 10 3 30 60 3 

Hanžič TG 60 30 7 90 120 7 

Statika Škrabl TG 55 5 30 8 90 150 8 

Geodezija Kovačič TG 30 30 4 60 60 4 

Računalniškopr 

ogramiranje in 

podatkovne 

baze 

Rebolj T 30 15 4 45 75 4 

54 

KU 1 

IDŠ 2 

ECTS

Športna 

vzgoja ** Pajtler NT 30 * 


30 * 

0 0 

Skupaj 249 10 131 30 215 15 130 30 750 1050 60 

KU 1 – kontaktne ure 

IDŠ 2 – individualno delo študenta 

* Predmet »Uvod v gradbeništvo in zgodovina tehnoloških iznajdb« bi lahko poimenovali tudi 

motivacijski seminar, pri katerem bodo izbrani predavatelji študentom predstavili zgodovino in dosežke 

ter izzive v gradbeništvu in jih na ta način motivirali za bolj zavzet študij. Pri izvedbi je predvidene 

veliko interakcije med predavatelji in študenti. 

** Predmet »Športna vzgoja« s 30 kontaktnimi urami je vključen v predmetnik kot obvezni predmet, 

vendar se ne šteje k študijski obremenitvi študenta. Z obvezno udeležbo študenta pri predmetu se 

doprinese k boljši fizični, s tem pa tudi splošni kondiciji, ki je potrebna (tudi) za študij. Potrjena 

udeležba pri predmetu »Športna vzgoja« je pogoj za vpis v 3. letnik študija. 

Ime 

predmeta 

Mehanika 

trdnih teles 

Predvideni 

nosilci 

Umek/ 

Cvikl 

Vrsta 

predmeta 


semester 



KU 1 

IDŠ 2 

TG 60 30 8 90 150 8 

Matematika C Mencinger T 45 15 5 60 90 5 

Mehanika 

tekočin 

Projektiranje 

prometnic 

Organizacija 

grajenja 

Strokovni 

angleški jezik 

Petrešin/ 

Jecl 

TG 30 30 5 60 90 5 

Tollazzi S 25 20 5 45 105 5 

Pšunder S 45 15 4 60 60 4 

Brkan NT 30 3 30 60 3 

Športna 

vzgoja * Pajtler NT 30 * 

Mehanika 

linijskih 

elementov 

30 * 

ECTS 

0 0 

Umek TG 45 30 6 75 105 6 

Mehanika tal Trauner TG 35 25 6 60 120 6 

Osnove 

projektiranja 

Statika 

konstrukcij 

Urbanistično 

in regionalno 

planiranje in 

varstvo okolja 

Premrov TG 30 15 4 45 75 4 

Bedenik TG 60 45 9 105 165 9 

Sitar/Kincl/ 

Krmelj 

S 40 20 5 60 90 5 

55


Skupaj 235 110 30 210 135 30 690 1110 60 



* Predmet »Športna vzgoja« s 30 kontaktnimi urami je vključen v predmetnik kot obvezni predmet, 

vendar se ne šteje k študijski obremenitvi študenta. Z obvezno udeležbo študenta pri predmetu se 

doprinese k boljši fizični, s tem pa tudi splošni kondiciji, ki je potrebna (tudi) za študij. Potrjena 


Ime 

predmeta 

Predvideni 

nosilci 

Vrsta 

predmeta 


semester 



Temeljenje Trauner S 25 20 4 45 75 4 

Betonske 

konstrukcije 

Jeklene 

konstrukcije 

Lesene 

konstrukcije 

Hidrotehnika 

Gradbena 

fizika 

Ekonomika 

grajenja 

Tehnologija 

grajenja 

Bedenik S 45 45 8 90 150 8 

Kravanja S 45 30 6 75 105 6 

Premrov S 30 15 4 45 75 4 

Petrešin/ 

Jecl 

KU 1 

IDŠ 2 

S 25 20 4 45 75 4 

Cvikl TG 40 20 4 60 60 4 

Pšunder S 45 15 5 60 90 5 

Štrukelj S 30 15 3 45 45 3 

Izbirni 

predmeti * S 210 18 210 330 18 

56 

ECTS


Diplomski 

izpit ** 45 4 45 75 4 

Skupaj 210 150 30 330 30 30 720 1080 60 



* Izbirnih predmetov, ki jih študentje lahko izbirajo iz nabora obveznih predmetov drugih smeri ali 

programov, v programih eksplicitno ne navajamo iz več razlogov: 1.) ker je nabor izbirnih predmetov 

dinamičen oz. odvisen od sprememb drugih programov, 2.) ker je nabor preobsežen, 3.) ker bi s tem 

ustvarili odvisnost med programi (tudi različnih fakultet in univerz!). Pri izbiri predmetov bodo zato 

študentom svetovali tutorji in mentorji, ki bodo spremljali ustrezne predmete drugih smeri in programov 

ter oblikovali nabor priporočljivih izbirnih predmetov. Na tak način želimo študentom omogočiti čim 

širšo izbirnost in fleksibilnost. 

** »Diplomski izpit« predstavlja zaključno obliko preverjanja sposobnosti študenta pri samostojnem 

reševanju enostavnega problema s področja gradbeništva in je privzet po vzoru nekaterih mednarodnih 

programov (npr. TU München). Študent se v okviru kontaktnih ur najprej nauči celostnega pristopa k 

inženirskemu načrtovanju in ozavesti posledice inženirskih posegov v družbo in prostor.V okviru naloge, 

ki jo dobi, je primoran povezati pri posameznih predmetih pridobljena znanja v neko smiselno celoto, ki 

omogoči izdelavo manjšega gradbenega projekta. Izpit je zamišljen tako, da študent po uspešno 

opravljenih vseh izpitih prijavi diplomski izpit, komisija mu dodeli nalogo, ki jo izdela in po nekaj dneh 

zagovarja pred komisijo. 

4.5.b Vrsta in delež učnih enot glede na njihovo vključenost v strukturo 

programa 

Letnik 

Obvezni predmeti 

(št. ECTS točk / %) 

Izbirni predmeti 

(št. ECTS točk / %) 

1. letnik 60 / 100% - 

2. letnik 60 / 100% - 

3. letnik 42 / 70% 18 / 30% 

SKUPAJ 162 / 90% 18 / 10% 

57

1. LETNIK ECTS DELEŽ (%) 

Temeljni predmeti 31 51,67 

Temeljni gradbeni predmeti 26 43,33 

Strokovni predmeti - - 

Netehnični predmeti 3 5,00 

SKUPAJ 60 100 


Temeljni predmeti 5 8,34 


Strokovni predmeti 14 23,33 


SKUPAJ 60 100 


OBVEZNI PREDMETI (42 ECTS) 

Temeljni predmeti - - 



Netehnični predmeti - - 

Diplomski izpit 4 6,67 

IZBIRNI PREDMETI 18 30,00 % 

SKUPAJ 60 100 

SKUPNO ŠTUDIJSKI PROGRAM ECTS DELEŽ (%) 

OBVEZNI PREDMETI (162 ECTS) 

Temeljni predmeti 36 20 




58 

Obrazec št. 2

Diplomski izpit 4 2,22 

IZBIRNI PREDMETI 18 10,00 % 

SKUPAJ 180 100 


Tekom študija bodo študenti imeli možnost, da10 ECTS izbirnih enot programa prenesejo iz 

drugih študijskih programov. 

4.5.c Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija 

1. letnik 

2. letnik 

3. letnik 

Skupaj 

Kontaktne ure 

Predavanja Seminarji Vaje Skupaj 

Ure 464 25 261 750 

Delež (%) 61,87 % 3,33 % 34,80 % 100 % 

Ure 445 - 245 690 

Delež (%) 64,50 % - 35,50 % 100 % 

Ure 540 - 180 720 

Delež (%) 75,00 % - 25,00 % 100 % 

Ure 1449 25 686 2160 

Delež (%) 67,08 % 1,16 % 31,76 % 100 % 

59 

Individualno 

delo študenta 

1050 

1110 

1080 

3240

4.5.d Delež praktičnega usposabljanja v programu 


V dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu »Gradbeništvo« ni predvidenega 

praktičnega usposabljanja v smislu samostojnih učnih enot z lastnim kreditnim ovrednotenjem. 

Praktično usposabljanje je vključeno v strokovnih predmetih in sicer z laboratorijskimi in 

terenskimi vajami, ogledi gradbišč, projektnim delom in izdelavo seminarskih nalog, ki v 

mnogih primerih predstavljajo reševanje realnih problemov gradbene prakse. 

4.5.e Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov 

Program je načrtovan sodobno in je v prvem delu do vključno 6. semestra oblikovan v smislu 

vertikalne povezanosti. Predmeti si sledijo v logičnem zaporedju temeljni predmeti → temeljni 

gradbeni predmeti → strokovni predmeti. 

V prvem letniku predstavljajo poglaviten delež predvsem temeljni predmeti, v drugem letniku 

temeljni gradbeni predmeti, tretji letnik pa sestavljajo pretežno strokovni predmeti. 

V 3. letniku se pojavi tudi horizontalna povezanost, saj si študent lahko z izbirnimi predmeti 

oblikuje specifičen program v skladu z lastnimi željami, priporočili mentorja pri diplomi oz. 

željami bodočega delodajalca – štipenditorja. 

Po zaključenem dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu je možno nadaljevanje 

študija na podiplomskih študijskih programih, ki jih ponuja Fakulteta za gradbeništvo, Univerza 

v Mariboru oz. druge univerze v skladu s svojimi statuti. 

60


4.5.f Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih 

enot, letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter 

letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur 

programa 

Celoten triletni program je ovrednoten s 180 ECTS, vsak letnik s 60 ECTS, pri tem pa vsak 

semester s 30 ECTS. 

1. LETNIK 

Ime predmeta ECTS Kontaktne 

ure 

Uvod v gradbeništvo in 

zgodovina tehnoloških 

iznajdb 

Ure 

IDŠ* 

Ure 

skupaj 

3 60 30 90 

Matematika A 8 90 150 240 

Geometrijsko modeliranje z 

opisno geometrijo 

4 45 75 120 

Fizika 5 60 90 150 

Računalništvo in 

informatika 

3 45 45 90 

Stavbarstvo 4 60 60 120 

Geologija 3 30 60 90 

Matematika B 4 45 75 120 

Inženirsko oblikovanje s 

CAD 

3 30 60 90 

Inženirski materiali 7 90 120 210 

Statika 8 90 150 240 

Geodezija 4 60 60 120 

Računalniško programiranje 

in podatkovne baze 

4 45 75 120 

Športna vzgoja ** 0 30** 0 30** 

SKUPAJ 1. LETNIK 60 750 1050 1800 

* IDŠ = Individualno delo študenta 

61


** Predmet »Športna vzgoja« s 30 kontaktnimi urami je vključen v predmetnik kot 

obvezni predmet, vendar se ne šteje k študijski obremenitvi študenta. Potrjena 


62

2. LETNIK 


ure 

Ure 

IDŠ* 

Ure 

skupaj 

Mehanika trdnih teles 8 90 150 240 

Matematika C 5 60 90 150 

Mehanika tekočin 5 60 90 150 

Projektiranje prometnic 5 45 105 150 

Organizacija grajenja 4 60 60 120 

Strokovni angleški jezik 3 30 60 90 

Mehanika linijskih elementov 6 75 105 180 

Mehanika tal 6 60 120 180 

Osnove projektiranja 4 45 75 120 

Statika konstrukcij 9 105 165 270 

Urbanistično in regionalno 

planiranje in varstvo okolja 

5 60 90 150 

Športna vzgoja ** 0 30** 0 30** 

SKUPAJ 2. LETNIK 60 690 1110 1800 



** Predmet »Športna vzgoja« s 30 kontaktnimi urami je vključen v predmetnik kot 

obvezni predmet, vendar se ne šteje k študijski obremenitvi študenta. Potrjena 


63

3. LETNIK 


ure 

Ure 

IDŠ * 

Ure 

skupaj 

Temeljenje 4 45 75 120 

Betonske konstrukcije 8 90 150 240 

Jeklene konstrukcije 6 75 105 180 

Lesene konstrukcije 4 45 75 120 

Hidrotehnika 4 45 75 120 

Gradbena fizika 4 60 60 120 

Ekonomika grajenja 5 60 90 150 

Tehnologija grajenja 3 45 45 90 

Izbirni predmeti 18 210 330 540 

Diplomski izpit 4 45 75 120 

SKUPAJ 3. LETNIK 60 720 1080 1800 


CELOTEN ŠTUDIJSKI PROGRAM 

LETNIK ECTS Kontaktne 

ure 

Ure 

IDŠ * 

Ure 

skupaj 

1. LETNIK 60 795 1050 1845 

2. LETNIK 60 690 1110 1800 

3. LETNIK 60 720 1080 1800 

SKUPAJ 180 2160 3240 5400 


64 

Obrazec št. 2

4.5.g Priloženi učni načrti po posameznih enotah (Priloga št. 10) 

Učni načrti predmetov s predvidenimi nosilci, vsebinami predmetov ter cilji so priloženi v 

Prilogi št.10. 

4.5.h Dokazilo o določitvi pristojnega organa ali osebe za ECTS; 

Obrazci (predstavitveni zbornik, študentova prošnja / prijava, 


sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih, študijska pogodba) 

(Priloga št. 4) 

Obrazci Student Application Form, Learning Agreement in Transcript of Records so na voljo na 

spletni strani Fakultete za gradbeništvo http://www.fg.uni-mb.si/students/erasmus/. 

4.6 Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa 

Vpisni pogoji: 

V dodiplomski univerzitetni študijski program »Gradbeništvo« se lahko vpiše: 

a.) kdor je opravil maturo, 

b.) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz 

maturitetnega predmeta matematika oziroma tuj jezik, če je matematiko že opravil pri 

poklicni maturi, 

c.) kdor je pred 01. 06. 1995 končal katerikoli 4-letni srednješolski program. 

Omejitev vpisa: 

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz: 

• točk a) in c) iz vpisnih pogojev izbrani glede na: 

o splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu 60% točk (ponder 0,6) 

o splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk (ponder 0,4) 

• točke b) iz vpisnih pogojev izbrani glede na: 

o splošni uspeh pri poklicni maturi 40% točk (ponder 0,4) 

65


o splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk (ponder 0,4) 

o uspeh pri maturitetnem predmetu 20% točk (ponder 0,2) 

Predvideno število vpisnih mest: 

a.) redni študij: 60, 

b.) izredni študij: 20, 

c.) minimalno število študentov za izvedbo izrednega študija: 10 

66

4.7 Določbe o uporabi oz. konkretizaciji meril za priznavanje 

znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program 

Fakulteta za gradbeništvo bo kandidatom priznala pridobljena znanja, usposobljenost ali 


zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim in/ali predmetno 

specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, kjer se znanja pridobijo s 

formalnim učenjem in ovrednotijo z ustreznim potrdilom. S tem študenti lahko nadomestijo 

študijske obveznosti v tem programu. Neformalni način izobraževanja (pridobljen s prakso idr.) 

se pri priznavanju študijskih obveznosti ne bo upošteval. 

Komisija za študijske zadeve bo vse takšne primere proučila, senat fakultete pa bo na predlog 

komisije in nosilca predmeta odločil o deležu priznanih (pred)znanj, vendar največ v obsegu 20 

ECTS. 

Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z 

učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na univerzitetnem programu »Gradbeništvo«, 

na katerega se bo kandidat vpisal. 

4.8 Načini ocenjevanja 

Predpisani načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so za vsak predmet določeni 

oziroma navedeni v učnih načrtih vsakega posameznega predmeta in so v splošnem obsegu 

sledeči: 

• pisni izpit, 

• ustni izpit, 

• kolokvij iz vaj, 

• laboratorijske vaje, 

• poročilo iz vaj, 

• izdelava seminarske naloge, 

• predstavitev seminarske naloge, 

• izdelava in prezentacija projekta 

Pri ocenjevanju upoštevajo učitelji splošna pravila ocenjevanja, ki jih določi Senat Fakultete za 

gradbeništvo in drugi pravilniki Univerze v Mariboru. 

67

4.9 Pogoji za napredovanje po programu 

Pogoji za vpis v 2. letnik: 


Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1. letnika zbere najmanj 50 ECTS, 

obvezno pa mora opraviti izpite pri predmetih: Matematika A, Matematika B, Fizika, 

Računalništvo in informatika, Stavbarstvo, Statika in Inženirski materiali. 

Študenti, ki ponavljajo 1. letnik ali pavzirajo, morajo opraviti za vpis v 2. letnik vse izpite 1. 

letnika, torej zbrati vseh 60 ECTS. 

Pogoji za vpis v 3. letnik: 

Študent napreduje v 3. letnik, če ima opravljene vse izpite 1. letnika in če zbere še najmanj 50 

ECTS z opravljenimi izpiti 2. letnika. Obvezno mora opraviti naslednje predmete 2. letnika: 

Matematika C, Mehanika trdnih teles, Mehanika tekočin, Mehanika linijskih elementov, Osnove 

projektiranja in Mehanika tal. Študenti, ki ponavljajo 2. letnik ali pavzirajo, morajo opraviti za 

vpis v 3. letnik vse izpite 1. in 2. letnika 

Ponavljanje letnika: 

Študent, ki ni izpolnil pogojev za napredovanje, lahko ponavlja letnik in sicer v primeru, ko je 

zbral vsaj 30 ECTS točk z opravljenimi izpiti tistega letnika, ki ga želi ponavljati. Zaradi 

neizpolnjevanja obveznosti lahko študent samo enkrat ponavlja en letnik v teku celotnega 

študija. 

Napredovanje pod izrednimi pogoji: 

Napredovanje v višji letnik pod izrednimi pogoji lahko odobri Komisija za študijske zadeve na 

podlagi upravičenih razlogov in določi rok, v katerem mora študent izpolniti manjkajoče 

obveznosti. Upravičeni razlogi so določeni v Statutu Univerze v Mariboru. 

Podaljšanje statusa: 

Študentu se lahko podaljša status največ za eno leto, če se iz opravičenih razlogov ne vpiše v 

višji letnik v skladu s Statutom UM. 

Svetovanje in usmerjanje med študijem: 

68


Na Fakulteti za gradbeništvo imamo že vrsto let utečen sistem tutorstva in mentorstva za naše 

študente. Prav tako načrtujemo, da bomo podoben sistem pomoči študentu nudili tudi v okviru 

novega dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa »Gradbeništvo«, kar je tudi v 

skladu z 9. točko 7. člena Meril za akreditacijo. Študentje bodo že od prvega letnika dalje imeli 

svoje mentorje letnika, razen tega pa skupina petih študentov še svojega tutorja, ki jim bo 

pomagal pri izbiri smeri, izbirnih predmetov in podobno. 

69

4.10 Določbe o prehodih med programi 


Prehodi med programi so mogoči znotraj programov prve univerzitetne stopnje FG UM in 

drugih fakultet skladno z »Zakonom o visokem šolstvu« in »Merili za prehode med študijskimi 

programi«. Ob spremembi študijskega programa mora študent upoštevati pravila, ki veljajo za 

način študija, v katerega se želi vpisati, kot so npr. število vpisnih mest, plačilo šolnine na 

izrednem študiju, kraj izvajanja študijskega procesa idr. 

Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja po študijskem 

programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja po novem študijskem 

programu, pri čemer mora izpolniti naslednje pogoje: 

1. Prehod med univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje 

Študentom univerzitetnih študijskih programov prve stopnje FG UM in sorodnih univerzitetnih 

študijskih programov prve stopnje (s področja gradbeništva, arhitekture, gospodarskega 

inženirstva, strojništva), ki izpolnjujejo pogoje za vpis v novi dodiplomski univerzitetni študijski 

program »Gradbeništvo« po točki 4.6. te vloge, se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo 

opraviti, če se želijo vpisati v drugi ali tretji letnik novega študijskega programa. 

2. Prehod z visokošolskega strokovnega študijskega programa na dodiplomski 

univerzitetni študijski program »Gradbeništvo« 

d.) Študenti visokošolskih strokovnih študijskih programov FG UM in sorodnih visokošolskih 

študijskih programov (s področja gradbeništva, arhitekture, gospodarskega inženirstva, 

strojništva) se lahko prepišejo v novi dodiplomski univerzitetni študijski program 

»Gradbeništvo«, če izpolnjujejo pogoje za vpis, določene s točko 4.6. te vloge, in so opravili 

pogoje za napredovanje v višji letnik v dosedanjem študijskem programu. Za vpis v drugi ali 

tretji letnik študija se jim določijo vse manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če 

želijo diplomirati na tem programu. 

e.) Študent visokošolskega strokovnega študijskega programa »Gradbeništvo«, ki ne izpolnjuje 

pogojev za vpis v dodiplomski univerzitetni študijski program po točki 4.6. te vloge, lahko 

preide v ta program, če je opravil pogoje za napredovanje v višji letnik v dosedanjem 

študijskem programu in dosegel povprečno oceno opravljenih izpitov najmanj 8.0. Za vpis v 

drugi ali tretji letnik študija se jim določijo vse manjkajoče obveznosti, ki jih morajo 

opraviti, če želijo diplomirati na tem programu. 

3. Prehod z obstoječega univerzitetnega študijskega programa »Gradbeništvo« na 

prenovljen dodiplomski univerzitetni študijski program »Gradbeništvo« 

70


a.) Prehod je možen po zaključku prvega študijskega letnika (opravljeni vsi izpiti) tako, da se 

lahko študenti prepišejo v drugi letnik prenovljenega dodiplomskega univerzitetnega 

študijskega programa »Gradbeništvo« in zaključijo študij po tem programu. 

b.) Študenti, ki ne izpolnjujejo pogojev za vpis v drugi letnik po točki 4.9. te vloge, se lahko 

prepišejo v prvi letnik prenovljenega dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa 

»Gradbeništvo« in opravijo manjkajoče obveznosti iz obstoječega študijskega programa v 

prenovljenem programu. Pri tem jim »Komisija za študijske zadeve« določi ustrezne 

predmete iz študijskega programa, pri katerih morajo opraviti preizkus znanja za dokončanje 

prvega letnika v prenovljenem študijskem programu. 

c.) Za študente višjih letnikov obstoječega univerzitetnega študijskega programa 

»Gradbeništvo«, ki se želijo prepisati v prenovljen dodiplomski univerzitetni študijski 

program »Gradbeništvo«, določi pogoje prehoda senat fakultete upoštevajoč strukturo 

predmetnika usmeritve, s katere prihaja študent. 

4. Prehod z drugih študijskih programov prve stopnje na dodiplomski univerzitetni 

študijski program »Gradbeništvo« 

Pri prehodu z drugih študijskih programov prve stopnje na dodiplomski univerzitetni študijski 

program »Gradbeništvo« mora kandidat predložiti overjeno potrdilo o opravljenih študijskih 

obveznostih na študiju visokošolskega zavoda, na katerega je bil vpisan ter uradni izpis iz 

potrjenih in veljavnih učnih načrtov za predmete in druge vsebine, pri katerih je opravil 

študijske obveznosti. V kolikor učne vsebine (predmeti in druge vsebine študijskega programa) 

iz kandidatovga dosedanjega študija ne pokrivajo v ustreznem obsegu vsebin dodiplomskega 

univerzitetnega študijskega programa »Gradbeništvo«, lahko »Komisija za študijske zadeve« 

predpiše kandidatu dodatne obveznosti iz študijskega programa in rok, v katerem mora izpolniti 

te obveznosti kot pogoj za vpis v ustrezen letnik novega študijskega programa. 

5. Prehod z višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994, ter z 

višješolskih programov po Zakonu o poklicnem in strokovnem usposabljanju na 

dodiplomski univerzitetni študijski program »Gradbeništvo« 

Prehod z višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994, ter z višješolskih 

programov po Zakonu o poklicnem in strokovnem usposabljanju na dodiplomski univerzitetni 

študijski program »Gradbeništvo« ni mogoč. 

71

4.11 Podatki o načinih in oblikah izvajanja študija 

Načini in oblike izvajanja 

študija (izberite): 

Program se bo izvajal v 

dislocirani enoti (kraj, naslov) 


redni študij izredni študij študij na daljavo * 

Izredni študij: Organizirane oblike pedagoškega dela bodo organizirane v 75% do 100% deležu 

pedagoškega dela rednega študija. Obseg zahtevanega znanja bo enak kot pri rednem študiju. 

Pedagoške aktivnosti se bodo izvajale v prostorih FG UM med tednom v popoldanskih urah ter 

ob sobotah dopoldne. Predviden skupni letni vpis je 20 študentov. 

* Posamezne dele študijskega programa bomo izvajali z elementi študija na daljavo. 

4.12 Pogoji za dokončanje študija 

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere 

najmanj 180 ECTS. 

4.13 Pogoji za dokončanje posameznih delov programa 

Študijski program ne vsebuje modulov oz. vseživljenjskega učenja. 

4.14 Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova 

Po uspešnem zagovoru diplomskega izpita pridobi kandidat naslednji strokovni naslov: 

DIPLOMIRANI INŽENIR/KA GRADBENIŠTVA (UN) 

okrajšava: »dipl. inž. gradb. (UN)« 

72

5 Podatki o izpolnjenih pogojih za izvajanje 

5.1 Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje 

študijskega programa (Priloga št. 5) 

Podatki za posamezne nosilce predmetov in o drugih izpolnjenih kadrovskih pogojih so 

podrobneje prikazani v Prilogi št. 5. 

5.2 Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih (prostori, 


laboratoriji in knjižnice, oprema ipd.) za izvajanje študijskega 

programa (Priloga št. 6) 

a.) Prostori za študijski proces: 

Fakulteta razpolaga z ustreznimi prostori, knjižnično infrastrukturo in drugo opremo za 

izvajanje študijskega procesa v univerzitetnih študijskih programih »Gradbeništvo«, »Promet« 

in »GING«. Na rednem študiju teče študijski proces v prostorih Fakultete za gradbeništvo v 

objektih tehniških fakultet, in sicer na Smetanovi ulici 17. Na izpostavi v Celju poteka redni 

študij v najetih prostorih na Mariborski cesti 2 in na Lavi 7. Na Smetanovi 17 razpolaga 

fakulteta s skupnimi uporabnimi površinami za študijski proces v skupni izmeri 3.191,72 m 2 , v 

Celju pa na Mariborski 2 v izmeri 382,40 m 2 , na Lavi 7 pa sta v najemu predavalnica s 150 

sedeži in računalnišla učilnica s 100 sedeži. 

Objekti tehniških fakultet, v katerih deluje Fakulteta za gradbeništvo so stari od 40 do 20 let. 

Fakulteta postopoma prenavlja predavalnice in je tako do tega trenutka sama popolnoma 

prenovila in sodobno opremila 4 matične predavalnice (A-203, A-204a, A-204b in A-205), 

uredila računalniško učilnico in projektno učilnico na lokaciji Smetanove ulice 17. S pomočjo 

ostalih tehniških fakultet je bila prenovljena in sodobno opremljena tudi velika predavalnica 

»Boruta Pečenka«. Razen tako imenovanih štirih matičnih predavalnic, so ostale predavalnice 

tehniških fakultet v skupni rabi po kriteriju njihove najracionalnejše izrabe. 

73


Prikaz obstoječih neto zazidanih površin FG v objektih Tehniških fakultet–Smetanova 17 

Tabela 5-16: Predavalnice Smetanova ul. 17 

Predavalnica Boruta Pečenka (v 

uporabi FG 3 dni v tednu) 300 

Št. sedežev Površina v m 2 

402.56 

Predavalnica A-203 60 69.39 

Predavalnica A-204a 60 70.00 

Predavalnica A-204b 40 36.45 

Predavalnica A-205 105 106.45 

Računalniška učilnica J1-209 38 65.52 

Projektna učilnica J1-210 12 52.20 

*Predavalnica B-109 32 45.50 





*Predavalnica A-101 62 84.91 






Skupaj 615 *486 802.57 *676.43 

*V skupni rabi z ostalimi tehniškimi fakultetami 

Tabela 5-17: Predavalnice - Izpostava Celje 

Št. sedežev 

Mariborska 2 Predavalnica 1 48 

Predavalnica 2 28 

Predavalnica 3 16 

*Predavalnica 4 54 

*Predavalnica 5 120 

Lava 7 Predavalnica 150 

Računalniška učilnica 100 

Skupaj 516 

Tabela 5-18: Laboratoriji, seminarske sobe 

74 

Št. Površina m 2

Seminarska soba 1 52.20 

Laboratoriji 2 828.65 

Tabela 5-19: Kabineti 

Št. Skupaj m 2 

Kabineti *71 877.52 

*2 kabineta se nahajata na izpostavi v Celju 

Tabela 5-20: Administrativno upravni prostori 

Skupaj m 2 

Dekanat 11.00 

Dekan 25.00 

Kadrovska služba 15.90 

Tajništvo 25.00 

Referat za štud. zadeve *145.36 

Računovodstvo *125.24 

Sejna soba 117.91 

Diplomska soba 25.80 

Administracija 57.40 

*V uporabi skupaj z ostalimi tehniškimi fakultetami 

Sanitarije 

Št. Skupaj m 2 

Sanitarije 14 108.64 

Za izvajanje dodiplomskega univerzitetnega študija kot izrednega študija Fakulteta za 


gradbeništvo Univerze v Mariboru razpisuje in izvaja izredni študij po študijskem programu le 

na sedežu Fakultete za gradbeništvo v Mariboru. 

b.) Oprema: 

Navajamo še kratek pregled najpomembnejše računalniške opreme, s katero razpolagamo: 

• predavalnice z računalniško projekcijo: 7; 

• predavalnice z računalniško projekcijo in multimedijo: 1; 

• skupno število osebnih in prenosnih računalnikov na fakulteti: 250; 

75

od tega za študijske namene: 

• število računalnikov v računalniških učilnicah: 84; 

• število javno dostopnih računalnikov za študente na hodnikih: 5; 

• število javno dostopnih računalnikov za študente v knjižnici in čitalnici: 7; 

• število strežnikov na fakulteti: 2. 

c.) Knjižnica Tehniških fakultet: 


Knjižnica tehniških fakultet je skupna knjižnica štirih fakultet: Fakultete za elektrotehniko, 

računalništvo in informatiko, Fakultete za strojništvo, Fakultete za gradbeništvo in Fakultete za 

kemijo in kemijsko tehnologijo. Knjižnica s svojimi storitvami nudi pomembno podporo 

izobraževalnemu, raziskovalnemu in pedagoškemu delu na fakultetah. Storitve knjižnice so: 

izposoja knjižničnega gradiva na dom, v kabinete zaposlenih in v čitalnico, medknjižnična 

izposoja, nabava in obdelava novega gradiva (katalogizacija in inventarizacija), vodenje 

bibliografij raziskovalcev, poizvedbe v bazah podatkov in informiranje uporabnikov. 

Uporabniki knjižnice so predvsem študentje, profesorji in raziskovalci, pa tudi drugi zaposleni 

na tehniških fakultetah. Knjižnica je odprtega tipa, kar pomeni, da si v njej lahko gradivo 

izposojajo tudi drugi uporabniki. V okviru medknjižnične izposoje knjižnica sodeluje s 

številnimi slovenskimi knjižnicami. 

Knjižnica tehniških fakultet je polnopravna članica sistema COBISS 2 . Sistem je uporabniško 

prijazen in dostopen tudi na internetu na naslovu http://www.izum.si (spletna verzija). 

Knjižnično gradivo je računalniško obdelano in zbrano v lokalni bazi KTFMB 3 . Iskanje v naši 

lokalni bazi oz. lokalnih bazah posameznih knjižnic in v vzajemni bibliografski bazi je 

omogočeno preko sedmih osebnih računalnikov z dostopom do interneta. V prostorih knjižnice 

so urejeni tudi priključki za prenosne računalnike in brezžična internetna povezava. 

V letu 2005 je knjižnični fond obsegal 93.756 enot. Sestavljajo ga učbeniki in skripta, strokovne 

in znanstvene knjige, priročniki, enciklopedije, leksikoni in slovarji. Učbeniki so večinoma v 

slovenskem jeziku, knjige in druga literatura pa v tudi v angleškem, nemškem, srbskem in 

hrvaškem jeziku. Večina knjižničnega gradiva je v prostem pristopu in je urejena po sistemu 

postavitve UDK (UDK – univerzalna decimalna klasifikacija je delitev celotne znanosti v deset 

skupin od 0 do 9). Rok izposoje tega gradiva je en mesec, v izjemnih primerih pa je, glede na 

povpraševanje, skrajšan na 14 oz. 7 dni. 

2 COBISS – Kooperativni on-line bibliografski sistem in storitve 

3 KTFMB – Knjižnica tehniških fakultet Maribor 

76


Čitalniško gradivo se uporablja v čitalnici in obsega po en izvod zelo iskane, praviloma novejše 

literature (učbeniki). Sem sodijo tudi strokovni, večjezični slovarji, leksikoni, priročniki in 

enciklopedije z različnih tehničnih in jezikovnih področij. 

Sistematično zbiramo diplomska dela univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih 

programov tehniških fakultet, magistrska, doktorska in specialistična dela ter raziskovalne 

naloge (v letu 2005 že 8.498 enot), ki si jih je mogoče izposoditi v čitalnico. 

V časopisni čitalnici so na voljo znanstvene, strokovne in poljudne revije ter dnevni časniki. V 

letu 2006 imamo skupaj naročenih 375 naslovov. Od tega ima Fakulteta za gradbeništvo 

naročenih 115 naslovov revij (60 tujih in 55 slovenskih). Večina revij je že dostopna v 

elektronski obliki v polnem besedilu. Dostop do elektronskih revij in baz podatkov je urejen na 

domači strani Knjižnice tehniških fakultet http://www.ktfmb.uni-mb.si/, kjer so tudi vsi podatki 

o knjižnici. 

V okviru licenčnih pogodb ima Knjižnica tehniških fakultet v letu 2006 urejene dostope do 

polnih besedil člankov v revijah naslednjih informacijskih servisov: 

ScienceDirect (dostop do približno 500 naslovov revij založbe Elsevier, North-Holand, 

Pergamon Press in nekaterih drugih), 

SpringerLink (dostop do približno 400 naslovov revij založbe Springer), 

Kluwer Academic Publisher (dostop do približno 650 naslovov revij založbe Kluwer), 

Emerald (dostop do približno 100 naslovov revij založbe MCB University press), 

ASPP Online (paket 118 elektronskih revij združenja IEEE), 

Wiley InterScience (dostop do 123 elektronskih revij založbe Wiley) - novo v letu 2006, 

ACS Publications (dostop do približno 30 elektronskih revij American Chemical Society) – 

novo v letu 2006 

Prav tako so urejeni dostopi do nekaterih baz podatkov: 

EngineeringVilage2 (baza Compendex in Inspec), 

ChemVillage, 

Web of Science (SCI in SSCI), 

JCR (SE, SSE), 

OCLC – First search Electronic collection online (ECO), 

ProQuest (Dissertations and Thesis), 

EIFL Direct (EBSCOhost), 

INIS, 

ICONDA, 

Ulrich`s (katalog revij); 

77

in priročnikov oz. enciklopedij: 

Landolt-Börnstein, 

Knovel, 

Ullmann`s encyclopedia of industrial chemistry, 

Kirk-Othmer encyclopedia of chemical technology 


Vsem zaposlenim na UM so informacijski servisi in baze podatkov dostopni preko njihovih 

osebnih računalnikov (registrirani IP naslovi). Študentom so dostopi omogočeni v knjižnici in v 

računalniških učilnicah. 

Knjižnica je odprtega tipa, kar pomeni, da je odprta vsem, čeprav je, glede na vrsto literature, 

namenjena predvsem študentom in profesorjem oz. raziskovalcem Univerze v Mariboru. 

Več informacij o Knjižnici tehniških fakultet najdete na naslovu: http://www.ktfmb.uni-mb.si/. 

Še nekaj kazalnikov dejavnosti za leto 2005: 

Število aktivnih uporabnikov 

knjižnice 

Kazalnik Leto 2005 

Delež aktivnih uporabnikov z univerz 

(študenti, visokošolski učitelji in 

sodelavci, raziskovalci in strokovni 

sodelavci) 

Letni prirast tiskanih enot gradiva in 

število zakupljenih ali nabavljenih 

elektronskih enot 

Število računalnikov, preko katerih 

uporabniki v knjižnici lahko dostopajo 

do informacij 

4794 

4114 

2773 

7 

6 Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega 

usposabljanja 

78


V dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu »Gradbeništvo« ni predvidenega 

praktičnega usposabljanja v smislu samostojnih učnih enot z lastnim kreditnim ovrednotenjem. 

Praktično usposabljanje je vključeno v strokovnih predmetih in sicer z laboratorijskimi in 

terenskimi vajami, ogledi gradbišč, projektnim delom in izdelavo seminarskih nalog, ki v 

mnogih primerih predstavljajo reševanje realnih problemov gradbene prakse, kakor je tudi 

razvidno iz priloženih vsebin predmetov (Priloga 10). 

Fakulteta za gradbeništvo sodeluje in bo še naprej sodelovala s pravnimi subjekti. Ustrezno 

podporo študentom pri izvajanju praktičnega usposabljanja bo še naprej zagotovljala s ponudbo 

in iskanjem prakse preko informacijske pisarne, ki deluje znotraj Fakultete za gradbeništvo in ga 

vodi Daniela Dvornik Perhavec, univ. dipl. inž. grad. s 13 leti delovne dobe v gospodarstvu. Cilj 

in namen delovanja informacijske pisarne je, da študenti izrazijo želje in pridobijo vpogled v 

možnosti opravljanja obvezne prakse in kasneje opravljanje poklica po pridobljeni diplomi. 

Informacijska pisarna nudi in bo še naprej nudila pomoč in informacije v zvezi z opravljanjem 

prakse. 

Pripravljamo tudi informacijski sistem (poimenovali smo ga RONDO), ki povezuje Fakulteto za 

gradbeništvo in pravne subjekte in je namenjen za: 

• promocijo ponudbe podjetij (štipendije, zaposlitev, obvezna praksa, raziskovalne naloge, 

diplomske naloge), 

• promocijo študentov (študijski uspehi, aktivnosti, hobiji,…), 

• promocijo fakultete (raziskovalna dejavnost, izobraževanje, posamezniki z vidnimi 

strokovnimi uspehi), 

• promocijo zaposlitvenih možnosti (objave na spletnih straneh zavoda za zaposlovanje in 

drugih ponudnikov zaposlitev). 

Vsak subjekt v projektu RONDO bo prispeval svoj del ponudbe: 

• podjetja z informacijami o možnostih štipendiranja, o potrebah po specialnih znanjih, o 

potrebah po kadrih, o razpisih raziskovalnih nalog, o razpisih nagrajevanja diplomskih, 

magistrskih in doktorskih nalog,… 

• študenti (ki bodo želeli) preko svojih spletnih straneh (obvezna vsebina pri predmetu v 1. 

letniku študija) bodo promovirali sebe, svoje študijske uspehe, želje, hotenja,… 

• fakulteta bo s svojimi zaposlenimi kadri predstavljala svojo raziskovalno dejavnost, 

predstavljali se bodo posamezni strokovnjaki s svojimi dosežki,…. 

• kot zadnji izhod iz tega projekta bodo ostala podjetja, ki objavljajo in ponujajo prosta 

delovna mesta. 

Cilj projekta RONDO je, da se delodajalci in študenti povežejo že v času študija in da 

diplomantom Fakultete za gradbeništvo ne bo potrebno iskati zaposlitve na Zavodu za 

zaposlovanje. 

79


Želja in cilj fakultete je, da povezava med študentom in podjetjem steče v čim zgodnejši fazi 

študija in da podjetje izbira med študenti kader, ki je kompatibilen (po razmišljanju) z vizijo 

podjetja. Projekt RONDO je trenutno še v fazi testiranja, luč sveta naj bi ugledal v šolskem letu 

2006/2007. Pripravljena je vsebina, ki se nanaša na poglavje študenti. Od študijskega leta 

2003/2004 naprej vsak posameznik generacije študentov 1. letnika (letos že tretja generacija) pri 

predmetu Računalništvo in informatika pripravi svojo spletno stran, jo dopolnjuje in posodablja. 

Fakulteta si prizadeva, da za opravljanje praktičnega izobraževanja sodeluje s podjetji, katera so 

motivirana za zaposlovanje mladih diplomantov in ki so razvojno in inovativno naravnana. 

Trenutno sodelujemo s približno 250 podjetji. V zadnjih 4 letih je bilo potrebno za praktično 

izobraževanje študentov Fakultete za gradbeništvo (programi gradbeništvo, gospodarsko 

inženirstvo in promet) zagotoviti 120 mest na leto. 

Fakulteta za gradbeništvo je pripravila učne vsebine za izvajanje praktičnega usposabljanja v 

gospodarskih družbah in vključuje tiste naloge in opravila, ki jih lahko študent v določenem 

okolju izvaja, s ciljem, da je zagotovljeno celostno usposabljanje profila bodočega inženirja. 

Dosedanje sodelovanje z gospodarstvom v smislu opravljanja strokovnih praks v gradbenih in 

inženiring podjetjih in upravnih organih predstavljamo v Preglednici 6-1. 

Tabela 6-21: Seznam podjetij v katerih so študenti opravljali strokovna prakso v obdobju 2002 – 2005. 

Sodelovanje z navedenimi podjetji se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti. Zaradi spremenljivih razmer se 

seznam spreminja in sproti dopolnjuje. 

Maribor in okolica: 

podjetje študentov 

2002 

IEI d.o.o. 1 2 

študentov 

2003 

Ponting d.o.o. 1 

študentov 

2004 

Pipenbaher inženirji 2 1 

BP Lineal d.o.o. 2 1 

Gradis biro za projektiranje 1 1 1 

Komunaprojekt 1 1 

Gradis Nova 1 

Stavbar IGM Hoče 4 3 

Stavbar gradnje 1 1 1 

SGP Konstruktor 2 1 1 

Kograd Gradnje 1 

Vodnogospodarski biro Maribor 1 

Gradis nizke gradnje - NGR 1 1 1 

80 

Študentov 

2005

ZUM d.o.o. 1 

ENA razvoj, raziskave MB 1 

Urbis 1 

Sortima 1 1 

IBE 2 

UM FG Hidrotehnika 1 

PIN 1 2 2 

BPI 1 1 2 

Lipa z.o.o. Lenart 1 

Mariborski vodovod 1 

Geoinženiring 1 1 

VEGA biro 1 

APROS MB 1 

HOING Miklavž na Dr. polju 1 

UM FG – katedra za operat. 

inženirstvo 

Cestno podjetje MB 1 3 3 

Cestno prometni inštitut 1 

Hart Gradnje d.o.o. 1 

Bovir d.o.o. 1 

Rolan 1 

Inženiring biro armature Žvan 1 

Kommunio d.o.o. 1 

AUCOS d.o.o. 1 

Nigrad d.d. 1 

Geoin d.o.o. 1 

KO - BIRO 2 

ING KLAN 1 1 

DDC Maribor 1 

Tehnotim d.o.o. Pesnica pri 

Mariboru 

Občina Miklavž na Dravskem 

polju 

Marles d.o.o. 1 

Občina Kungota 1 

VODING s.p. Blažeka 1 

SGD Vili Mesner 1 

Gradbeništvo Peter Lamut 1 

MTB d.o.o.Maribor 1 

KUPOLA d.o.o. 1 

Varnost MB 1 

AQS Maribor (Bratož) 1 

81 

1 

1 

1 

Obrazec št. 2

skupaj: 19 29 25 19 

Ptuj, Ormož in okolica: 


2002 

Mestna občina Ptuj 

Skupna občinska uprava Ptuj 

PAACI d.o.o. Ptuj 1 

Cestno podjetje Ptuj 1 

Občina Videm 1 

študentov 

2003 

študentov 

2004 

1 1 1 

Projekta inženiring Ptuj 1 1 

Nizke gradnje d.d. 1 

Segrap Ljutomer 1 1 

VGP Drava Ptuj 1 

SIRIUS NEP Ptuj 1 

Gradis Ptuj 1 

Izvajanje Jazbec Žetale 1 

skupaj: 4 3 3 4 

Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Zreče: 


2002 

Kongrad d.d. 1 

Javno komunalno podjetje Sl. 

Konjice 

študentov 

2003 

2 1 

Impol Sl. Bistrica 1 

BIGRAD d.o.o. 1 

študentov 

2004 

GRANIT d.d. 1 1 

IBIS Slovenska Bistrica 1 

KONUS KONEX 1 

skupaj: 1 2 5 2 

Posavje in Rogaška Slatina: 


SGP Posavje Sevnica 1 

2002 

študentov 

2003 

študentov 

2004 

Kostak d.d. 1 1 2 

Urbis d.o.o. Šmarje pri Jelšah 1 

K.A.B. Novo mesto 1 

Grapo d.o.o. Pristava 1 

Gradbeništvo in prevozi Kodrič 

Leskovec 

82 

študentov 

2005 

študentov 

2005 

študentov 

2005 

1 

Obrazec št. 2

Savaprojekt d.d. Krško 1 

Biro PNS Rostohar Krško 1 

Gradnje Dolenji Boštanj 1 

skupaj: 2 1 3 6 

Velenje in Savinjska dolina: 


2002 

študentov 

2003 

študentov 

2004 

Vegrad d.d. 10 3 3 

PUP Velenje 1 

Termoelektrarna Šoštanj 1 

Andrejc d.o.o. Topolščica 1 

VEGRAD FEBAU d.o.o. 1 

Komunalno podjetje Velenje 2 

skupaj: 0 12 4 6 

83 

študentov 

2005 

Obrazec št. 2

Celje in okolica: 


2002 

študentov 

2003 

študentov 

2004 

INGRAD VNG 3 1 

Vodovod-Kanalizacija 1 

Mik Ce-plast 1 

GRACOM 

CMC Celje d.d. 2 3 3 

ALEA GROUP 1 

Harmonija co.- Grobelno 1 

VOC Celje 3 1 

NIVO 1 1 1 

Krajnc VNG 1 

Celeia projekt, Omerzu s.p. 1 

Gradis Celje 1 

PGP – Grad d.o.o. 1 

Remont d.d. Celje 1 1 

Projekt + Korošec Celje 1 

Gradis Celje d.d. 1 

Cetis Celje 2 

RC Plan M 1 

Kovintrade d.d. Celje 1 

RC Planiranje 1 

Feniks Žalec 1 

ENGROTUŠ Celje 1 1 

M tis d.o.o. Celje 1 

Alpine Mayreder Bau GmbH 

Celje 

skupaj: 9 11 15 6 

Radlje ob Dravi, Koroška in Mislinjska dolina: 


2002 

Energo - grad 1 

Gradnje IGEM 1 

SGP Kograd IGEM 1 

SGP Kograd Beton 1 

študentov 

2003 

študentov 

2004 

Gradbeno podjetje Radlje d.d. 2 1 

Javno komunalno podjetje 

Radlje 

84 

1 

študentov 

2005 

1 

študentov 

2005 

Obrazec št. 2

GG inpo d.o.o. Pameče 1 

skupaj: 0 4 3 2 

85 

Obrazec št. 2

Ruše, Selnice ob Dravi, Lovrenc na pohorju in okolica: 


2002 

Občina Ruše 1 

Seltron 1 

študentov 

2003 

študentov 

2004 

skupaj: 0 2 0 0 

Lenart, Gornja Radgona, Radenci: 


2002 

Arcont Gor. Radgona 1 

študentov 

2003 

študentov 

2004 

ELSA Gornja Radgona 1 

PROJEKT – INVEST G. 

Radgona 

Gradbeništvo in izolacije 

Gornja Radgona 

skupaj: 0 1 0 3 

Pomurje in Prekmurje: 


2002 

Nograd Lotmerk 1 

GOMBOC d.o.o. 1 

Gradbeništvo Lendava 1 

študentov 

2003 

študentov 

2004 

IGD HOLERMUOS Ormož 1 1 

SGP POMGRAD 3 1 3 

Tehnični biro MS 1 

Kema Puconci 1 

Komunala javno podjetje MS 1 

Domusprojekt Ljutomer 1 

SGP POMGRAD - ABI 1 1 

Segrap Ljutomer 1 1 

Komunala Lendava 1 

Varis Lendava 1 

Projektiranje PLAN-ING MS 1 

ZEU – NI d.o.o. MS 1 

IMGRAD Ljutomer 1 

ATRIJ Odranci 2 

skupaj: 4 6 4 13 

86 

študentov 

2005 

študentov 

2005 

1 

1 

študentov 

2005 

Obrazec št. 2

Ministrstva in podjetja RS in drugo: 

Podjetje študentov 

2002 

študentov 

2003 

študentov 

2004 

SCT 1 3 1 

Primorje d.d. 1 1 

Milennium Ljubljana 1 

Liiz Karantania - ambienti 1 

CGP Novo Mesto 1 

Lapajne Jelko Miren 1 

Direkcija RS za ceste 1 

EUROSEA d.o.o. 1 

SGP Gorica 1 

Rudis Trbovlje d.d. 2 

LUZ d.d. 1 

SGP Kraški zidar 1 

Gradis GP Ljubljana 1 1 

Telekom Slovenije 1 

Trimo Trebnje d.d. 1 

GRIN d.o.o. Zagorje ob Savi 1 

Gradnja HN d.o.o. Vipava 1 

ITS Center Trbovlje 1 

IBT MMI Trbovlje 1 

TPV Tadis d.o.o. Novo mesto 1 

STADIJ d.o.o. Postojna 1 

SGP Zidar Idrija 1 

skupaj: 1 11 6 10 

študentov 

2005 


Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja v okviru predvidenih 

študijskih obveznosti v okviru posameznih strokovnih predmetov prilagamo v Prilogi št. 7, v 

kateri predstavljamo seznam članov Programskega sveta Fakultete za gradbeništvo ter izjave o 

sodelovanju (namen in cilji Programskega sveta so podrobneje predstavljeni v točki 7.2). 

Priložene izjave izkazujejo, da je študentom v članicah Programskega sveta že ponujena 

možnost opravljanja strokovne prakse oziroma bo tudi v bodoče. 

7 Zaposljivost diplomantov 

7.1 Podatki o možnostih zaposlovanja diplomantov 

87


Cilj študija gradbeništva na Univerzi v Mariboru je, da bi skladno s potrebami razvoja našega 

gospodarstva izobraževali na dodiplomski ravni gradbenega inženirja, ki bi bil usposobljen za 

izvajanje strokovnih in razvojnih opravil, ki zahtevajo tehniška in tehnološka znanja, združena z 

znanji organizacije in informatike. V skladu s cilji študija je diplomant dodiplomskega študija 

gradbeništva strokovnjak s tehniško-tehnološkimi znanji za načrtovanje, pripravo dela, 

organizacijo gradbišča, tehnoloških procesov gradnje investicijskih objektov, tehnoloških 

procesov izgradnje. 

Znanja diplomanta dodiplomskega študija gradbeništva bodo obsegala osnovna znanja iz 

naravoslovja, splošna znanja iz področja gradbeništva, splošna znanja iz informatike in 

računalništva, osnovna znanja iz ekonomije, temeljna strokovna tehnična znanja iz področja 

organizacije ter načrtovanje in vodenje gradbenih del v tehnološkem in ekonomskem smislu. 

Po opravljeni diplomi na dodiplomskem študiju bo študent usposobljen za opravljanje 

strokovnih opravil, ki zahtevajo tehniška in tehnološka znanja združena z znanji organizacije in 

informatike. 

Diplomant bo usposobljen za kreativno in inovativno razreševanja praktičnih nalog v stroki na 

področju: 

• priprave in organizacije dela 

• projektiranje investicijskih objektov – konstrukcijskega dela 

• izgradnje objektov- operativne izkušnje 

• nadzora pri izgradnji objektov 

• varstva pri delu ob upoštevanju predpisov za varstvo okolja. 

Po pridobitvi primernih strokovnih izkušenj bo diplomant dodiplomskega študija gradbeništva 

lahko opravljal strokovna dela na področju gradbeništva in organizacije kot so vodje manjših 

gradbišč, projektanti in načrtovalci, strokovnjaki v lokalni ali državni upravi ter prav tako na 

drugih strokovnih delovnih mestih pri opravljanju zahtevnejših del povezanih z gradbeništvom. 

Prva generacija študentov gradbeništva se je na pravno predhodnico Fakultete za gradbeništvo 

vpisala v študijskem letu 1960/61. Do danes beležimo 1798 diplomantov višješolskega 

programa (program se je izvajal do leta 2002, prvi diplomant leta 1963), 362 diplomantov 

visokostrokovnega študija in 461 diplomantov univerzitetnega študija gradbeništva. Veliko 

diplom, ki se sedaj pripravlja, rešuje povsem praktične probleme po naročilu podjetij. Na ta 

način se diplomirani gradbeni inženir kar najhitreje dokaže in predstavi svoje znanje. 

Glede na lastne in uradne informacije s trga dela se potreba po takem profilu povečuje. Potrebo 

po tovrstnih kadrih so izrazila tudi nekatera podjetja, ki sestavaljajo in sodelujejo v 

Programskem svetu FG (glej prilogo 7b). 

Po informacijah Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, njihovih območnih služb: 

• območne službe Maribor 

88

• območne službe Celje 

• območne službe Murska Sobota 

• območne službe Ptuj 

• območne službe Velenje 


je v obdobju od leta 2000 do 2005 bilo s strani delodajalcev podanih 208 potreb po diplomiranih 

inženirjih gradbeništva (VS) in 367 potreb pouniverzitetnih diplomiranih inženirjih gradbeništva 

(UNI); v istem obdobju je zabeleženo 35 brezposelnih diplomantov VS programa in 14 

diplomantov UNI programa. Brezposelni so povečini poslediva združevanja in razdruževanja 

gradbenih podjetij severovzhodnega dela Slovenije, ki smo mu priča v zadnjem obdobju 

(Gradis, Prevent, Konstruktor, Pomgrad, CM Celje,...). 

Po lastnih podatkih in podatkih Inženirske zbornice Slovenije (IZS) je vpisanih v imenik 

pooblaščenih inženirjev preko 500 diplomantov gradbeništva, ki so študij zaključili na Fakulteti 

za gradbeništvo Maribor ali njeni pravni predhodnici. Naj navedemo, da je potrebno za 

opravljenje strokovnega izpita pridobiti 2 leti (dosedanji UNI program) oz. 5 let (program VS) 

delovnih izkušenj in da opravljanje le tega sledi iz potreb in interesa delodajalca. Z opravljenim 

strokovnim izpitom in vpisom v imenik pooblaščenih inženirjev lahko diplomant gradbeništva 

prevzame dela in naloge najvišje strokovne zahtevnosti ter polno odgovornost v skladu z 

Zakonom o graditvi objektov. 

7.1 Mnenje panožne, gospodarske zbornice, resornega ministrstva, 

drugih relevantnih združenj delodajalcev (Priloga št. 8) 

Sodelovanje s pravnimi subjekti v okviru prenove aktivno poteka že od leta 2003. Uspešna 

povezava teorije in prakse je formula za uspešno delo in ključ do gospodarskega uspeha in 

konkurenčnosti podjetij na evropskem trgu. Tega smo se zavedali tudi na Fakulteti za 

gradbeništvo v Mariboru. V želji čim boljše povezave teorije s pričakovanji povezanimi z 

znanjem bodočih diplomantov dodiplomskega študija, ki se zaposlujejo, smo v sredini leta 2003 

podjetja povprašali, kaj menijo o našem razmišljanju in jih povabili, da izpolnijo anketo, ki je 

vsebovala naslednja vprašanja: 

• Katero dejavnost izvaja vaša družba (gradbeno, projektivno, raziskovalno, transportno, 

proizvodno, storitveno, trgovsko, drugo)? 

• Kako izbirate kadre (razpisi, obvezna praksa, podeljevanje štipendij, priporočila, drugo)? 

• Ali študenti Fakultete za gradbeništvo opravljajo prakso v Vašem podjetju (da, ne)? 

• Ali bi iskali strokovne kadre v bazi študentov, ki jo pripravljamo na Fakulteti za 

gradbeništvo (da, ne)? 

• Ali bi sodelovali v bazi podjetij, ki jo pripravljamo na Fakulteti za gradbeništvo (da, ne)? 

89


• Ali imate konkretne pripombe oz. predloge, ki se nanašajo na učni oz. izobraževalni proces 

na Fakulteti za gradbeništvo kar bi pripomoglo k povečanju učinkovitosti študentov v 

praksi? 

Po pozitivnem odzivu nas je vzpodbudilo, da smo povabili podjetja k trajnejšemu sodelovanju s 

Fakulteto za gradbeništvo, ki smo ga poimenovali Programski svet. Povabili smo 95 podjetij iz 

severovzhodne Slovenije, kar predstavlja tudi gravitacijsko območje študentov Fakultete za 

gradbeništvo. Predstavniki podjetij so izpolnili izjavo o sodelovanju, ki je vsebovala nekatera 

kjučna vprašanja za določitev smeri delovanja Programskega sveta. Poleg dejavnosti, kontaktne 

osebe in vprašanja o tem ali študenti (in katerega programa) opravljajo prakso v podjetju, smo 

jih povprašali tudi o pričakovanih rezultatih sodelovanja v Programskem svetu. Za sodelovanje 

v Programskem svetu Fakultete za gradbeništvo se je odločilo 30 podjetij. Prva seja je bila 

26.9.2003. 

Programski svet je neformalni organ FG, ki je sestavljen iz visokošolskih učiteljev in 

sodelavcev, ki izvajajo študijski program, in iz posameznikov iz gospodarstva. Osnovni namen 

sveta je, da skrbi, da bo izobraževanje potekalo po sodobnih usmeritvah tržnega gospodarstva in 

istočasno po merilih najnovejših teoretičnih in znanstvenih dosežkov gradbene in prometne 

stroke. Glavni cilj je prenova študijskih programov delno zaradi Bolonjske deklaracije in delno 

zaradi dviga kvalitete in privlačnosti študijskih programov na FG. 

FG si kot cilj prenove predvsem želi izboljšati znanje dodiplomskih diplomantov, ponuditi 

aktualne vsebine (usklajene s potrebami) in privlačen način izvajanja programov, povečanje 

prehodnosti, večjo razpoznavnost ter boljše mednarodno sodelovanje. 

Fakulteta se zaveda, da je pri tem potrebno imeti jasno oblikovana izhodna znanja, 

uravnoteženost teoretičnih in strokovnih vsebin ter skladnost vsebin in zahtevnost predmetov. 

Pričakuje se sodelovanje študentov in gospodarstvenikov pri oblikovanju smeri študija s 

kombiniranjem nizov. 

Na zagotavljanje kakovosti izobraževanja pa vplivajo soodgovornost učiteljev za uspeh 

študentov, motiviranje študentov za študij (projektno učenje, študent v središču pozornosti, tesno 

sodelovanje z industrijo oz. bodočimi delodajalci) in usklajena odgovornost in pristojnost 

fakultete. S tem bi dosegli cilj: zadovoljne študente, delodajalce in učitelje. 

Predstavniki podjetij so bili soglasni, da je tak način razmišljanja fakultete bistven korak naprej. 

Ugotavili so, da prenova programov časovno zamuja, saj so se bliskovite spremembe v 

gospodarstvu zgodile že v preteklosti in se dogajajo praktično vsak dan. Bodoči dodiplomski 

diplomanti ne bodo kos takemu načinu dela. V podjetjih ni več uvajanja v delo, ampak je 

potrebno z delom pričeti praktično takoj, ko se diplomant zaposli. Od diplomantov se pričakuje, 

da so odločni, samozavestni, resni in odgovorni do svojega dela. Isto se pričakuje tudi od 

praktikantov. Tesnejše sodelovanje Fakultete z gospodarstvom je zato nujno potrebno. 

90


Dne 15.2.2006 je bila sklicana 2. seja Programskega sveta FG (glede na sklepe iz 1. seje), kjer 

so predstavniki podjetij podali konkretne pripombe na prenovljene študijske programe (pred 

sejo so prenovljene programe lahko proučili na spletnem naslovu FG http://www.fg.unimb.si/NoviProgram). 

V Programskem svetu FG sodeluje tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki je podala pozitivno 

oceno glede oblike sodelovanja med fakulteto in gospodarstvom in glede prenove 

dodiplomskega študijskega programa gradbeništvo. Praktična naravnanost študija, predvsem 

njegova vsebinska prepletenost s potrebnimi praktičnimi znanji in tesna povezanost z 

gospodarsko prakso je vodilo Fakultete za gradbeništvo pri formiranju novih programov že 

nekaj let. 

91


8 Podatki o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni 

tedenski pedagoški obveznosti (Priloga št. 9) 

Vsi podatki so podani v Prilogi št. 9. 

9 Ocena finančnih sredstev, potrebnih za uvedbo in 

izvajanje študijskega programa in predvideni viri 

9.1 Viri podatkov za izračune 

Za izračun letnih normativnih sredstev po »lump sum« sistemu za Fakulteto za gradbeništvo 

(FG) – visokošolski strokovni in univerzitetni / bolonjski program I in II smo uporabili model iz 

Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do 

leta 2008 (Uradni list RS 134/2003 z dne 30. 12. 2003). Pri izračunih smo uporabljali podatke 

MŠZŠ - MVŠZT, Statističnega urada Republike Slovenije ter Fakultete za gradbeništvo 

(načrtovana dinamika gibanja števila vpisanih študentov in diplomantov). 

Vir podatkov o višini finančnih sredstev, nakazanih na Univerzo v Mariboru v letu 2004 in 

2005, sta tabeli MVŠZ. Izračune smo naredili na osnovi vseh nakazil, ne glede na to, ali so 

bila sredstva namenjena dejavnostim, ki se bodo financirale z »lump sum« sistemom. V 

sredstvih smo upoštevali tudi nakazila za skupne projekte in univerzitetno upravo UM 

(bruto vrednosti). 

Podatke o študentih in profesorjih smo vzeli iz tabel Statističnega urada Republike Slovenije. 

9.2 Pravila za izračun letnih normativnih sredstev (Uredba) 

Določanje letnih sredstev za študijsko dejavnost visokošolskih zavodov 

Letna sredstva za študijsko dejavnost visokošolskega zavoda (LSZ) so sestavljena iz osnovnih 

letnih sredstev (OLSZ) in normativnih letnih sredstev (LNSZ). 

LSZ = OLSZ + LNSZ. 

Osnovna letna sredstva za visokošolski zavod (OLSZ) znašajo: 

92


– v letu 2004 80,0 % letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2003, povečanih za k, 




– v letu 2008 70,0 % letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2007, povečanih za k. 

Normativna letna sredstva za visokošolski zavod (LNSZ) se določijo ob upoštevanju letne 

izhodiščne vrednosti (LIV), vsote števila študentov (Š) in z utežjo (Ud) pomnoženega števila 

diplomantov (D) ter faktorja študijske skupine f(s), v katero spada visokošolski zavod. 

LNSZ = LIV * ∑ ((Š + D * Ud) * f(s)). 

Letna izhodiščna vrednost (LIV) pomeni normativna letna sredstva na študenta v prvi študijski 

skupini in se izračuna kot količnik med razliko letnih proračunskih sredstev (LPS) in osnovnih 

letnih sredstev vseh visokošolskih zavodov (OLSZ) ter vsoto števila študentov (Š) in z utežjo 

(Ud) pomnoženega števila diplomantov (D) ter faktorja študijske skupine f(s), v katero spada 

visokošolski zavod. 

LIV = (LPS – ∑ OLSZ) /∑ ((Š + D * Ud) * f(s)). 

Študenti (Š) so študenti rednega študija po dodiplomskih študijskih programih brez absolventov 

na visokošolskem zavodu v tekočem študijskem letu. 

Če vpis v 1. letnik študijskega programa ni bil razpisan, se pri izračunu upošteva število 

študentov višjih letnikov tega študijskega programa, razpisanega v skladu s sklepom Vlade 

Republike Slovenije o razmestitvi študijskih programov. 

Diplomanti (D) so diplomanti rednega študija po dodiplomskih študijskih programih na 

visokošolskem zavodu v preteklem koledarskem letu. 

Utež za diplomanta (Ud) je razmerje med normativnimi sredstvi za diplomanta študijskega 

programa in študenta istega programa. 

Študijske skupine(s) združujejo visokošolske zavode po prevladujočih študijskih področjih 

oziroma podpodročjih. 

Študijsko področje je eno izmed 22 področij, določenih v Iscedovi klasifikaciji študijskih 

področij (UNESCO, november 1997): (14) izobraževanje učiteljev in izobraževalne vede, (21) 

umetnost, (22) humanistične vede, (31) družbene vede, (32) novinarstvo in informiranje, (34) 

poslovne in upravne vede, (38) pravo, (42) vede o živi naravi, (44) vede o neživi naravi, (46) 

matematika in statistika, (48) računalništvo, (52) tehniške vede, (54) proizvodne tehnologije, 

(58) arhitektura in gradbeništvo, (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, (64) veterinarstvo, (72) 

93


zdravstvo, (76) socialno delo, (81) osebne storitve, (84) transportne storitve, (85) varstvo okolja, 

(86) varnost. 

Faktor študijske skupine f(s) izraža razmerje med sredstvi, namenjenimi za izvedbo študija v 

študijski skupini, v primerjavi s prvo študijsko skupino. 

Študijskih skupin je šest: 

1. (31) družbene vede, (32) novinarstvo in informiranje, (34) poslovne in upravne vede, (38) 

pravo, (76) socialno delo: f = 1,0; 

2. (22) humanistične vede, (14) izobraževanje učiteljev in izobraževalne vede, (81) osebne 

storitve, (84) transportne storitve, (86) varnost, (72) zdravstvo, podpodročja 723 – 

zdravstvena nega, 725 – zdravstvene tehnike, 726 – rehabilitacijske tehnike: f = 1,75; 

3. (48) računalništvo, (52) tehniške vede, (54) proizvodne tehnologije, (58) arhitektura in 

gradbeništvo, (85) varstvo okolja: f = 2,50; 

4. (42) vede o živi naravi, (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, zdravstvo, podpodročje 727 – 

farmacija: f = 3,00; 

5. (44) vede o neživi naravi, (46) matematika in statistika: f = 3,50; 

6. (64) veterinarstvo, (72) zdravstvo, podpodročji 721 – medicina, 724 – dentalna medicina, 

(21) umetnost: f = 4,50. 

9.2.a Določanje letnih sredstev za novoustanovljeni visokošolski zavod 

Sredstva za začetek dela novih javnih visokošolskih zavodov in osnovna letna sredstva za nov 

visokošolski zavod se določijo z aktom o ustanovitvi. 

Ob statusnih spremembah visokošolskih zavodov, članic univerze, univerza s soglasjem 

ministrstva osnovna letna sredstva ustrezno prerazporedi med visokošolske zavode, članice 

univerze (19. člen Uredbe). 

Faktorji študijske skupine in razvrstitev študijskih področij in podpodročij oziroma 

visokošolskih zavodov v študijske skupine se lahko na podlagi utemeljenega predloga univerz in 

samostojnih visokošolskih zavodov ter analiz ministrstva spreminjajo (13. člen Uredbe). 

Spremenjeni faktorji in razvrstitev študijskih področij in podpodročij se upoštevajo pri 

določanju normativnih sredstev za prihodnje koledarsko leto. 

Sredstva za začetek dela novega visokošolskega zavoda in njegova osnovna letna sredstva za 

trajanje študija prve vpisane generacije se določijo ob upoštevanju ocene finančnih sredstev, 

izdelane po metodologiji ministra, pristojnega za visoko šolstvo. 

94


Pri določanju normativnih letnih sredstev za nov visokošolski zavod se ob upoštevanju 6. in 7. 

člena te uredbe število študentov izračuna tako, da se za prvih deset mesecev v letu upošteva 

dejansko število vpisanih študentov, kateremu se prišteje za zadnja dva meseca za prvi letnik 

število razpisanih mest, ki se pomnoži z 2 in deli z 12. Število se zaokroži navzgor. 

Število diplomantov se izračuna ob upoštevanju povprečnega števila diplom na študenta v 

zadnjih treh letih v posamezni študijski skupini. Pomnoži se s številom študentov, izračunanim 

po prejšnjem odstavku tega člena, ali številom študentov zadnjega letnika, ki se izvaja. Tako 

dobljeni rezultat se pomnoži z utežjo za diplomanta. Število se zaokroži navzgor. 

Normativna letna sredstva za nov visokošolski zavod se izračunavajo po prejšnjih odstavkih 

toliko časa, kot traja študij druge vpisane generacije. 

Izjemoma se lahko visokošolskemu zavodu dodelijo dodatna sredstva tudi za izvajanje novega 

študijskega programa. O tem ob upoštevanju mednarodnih pogodb in nacionalnih prioritet 

odloča minister s sklepom (18. člen Uredbe). 

9.3 Opis uporabljenih podatkov za izračune 

Pri izračunu sredstev za izvajanje študijskih programov na FG – visokošolski strokovni in 

univerzitetni/bolonjski programi smo uporabili podatke Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in 

tehnologijo (MVŠZT) – Izračun letnih sredstev UM za leto 2004 (LSZ2004 s podatki za že 

delujoče fakultete in šole) in leto 2005 ter oceno gibanja števila vpisanih študentov in 

diplomantov na podiplomskem študiju v letih 2007 – 2011, ki jih je pripravila FG. Ker v Uredbi 

za financiranje visokega šolstva ni določenih pravil po karih bo ministrstvo financiralo 

bolonjske študijske programe smo priredili pravila Uredbe. Ti izračuni so zato samo 

orientacijske narave. 

Za izračun sredstev FG smo uporabili naslednja izhodišča: 

• Uredba ne določa modela financiranja bolonjskih programov. 

• Obstoječa dota FG se razporedi tudi na nove bolonjske programe. 

• Za izračun višine letnih normativnih sredstev (dote), ki bi jih naj dobili drugostopenjski – 

bolonjski študijski programi, smo uporabili deleže točk za izračun LIV – LNSZ celotne 

fakultete in jih porazdelili na vse (nove in stare) študijske programe. 

• Izračune LIV2007 do LIV2009 bomo korigirati s faktorjem k, ki ga vsako leto določi vlada 

v skladu s 68. členom Uredbe. Predvidevamo, da bo to povečanje do 5% za celotno obdobje. 

• Letna izhodiščna vrednost 2005 - LIV2005 = 261.383,72 sit 

• Letna izhodiščna vrednost 2006 - LIV2006 = 273.930,14 sit (LIV2005 + 4,8 %) 


95





• LIV2010 in LIV2011 je enak LIV2009. Povečanje k za ti dve leti je 0. 

• Predvideno število diplomantov (D) in študentov (Š) so določili na fakulteti. 

• Utež (Ud) za diplomante UN bolonjskega programa I je 3. 

• Utež (Ud) za diplomante UN bolonjskega programa II je 2. 

• Utež (Ud) za diplomante VS programa je 3. 

• V izračunu za leta 2007 do 2011 bomo upoštevali načrtovano gibanje števila vpisanih 

študentov, ki nam ga je posredovala fakulteta. 


• V finančnem letu 2007 do 2009 se bo prvič začel izvajati študijski proces v prvem, drugem 

in tretjem letniku novih programov. Upoštevali smo, da podobnih primerih priznava 

pristojno ministrstvo 2/12 števila študentov v prvič vpisanih programih. 

• Faktor študijske skupine f(s) je 2,5. 

Letna sredstva za visokošolski zavod (LSZ) smo izračunali ob upoštevanju letne izhodiščne 

vrednosti (LIV), vsote števila študentov (Š) in z utežjo (Ud) pomnoženega števila diplomantov 

(D) ter faktorja študijske skupine f(s) v katero spada fakulteta. 

LSZ = LIV * ∑ ((Š + D * Ud) * f(s)). 

Podrobni izračuni ocene finančnih sredstev so podani v Prilogi 11. 

96

9.4 Testni izračun 


Izračuni so narejeni na osnovi prirejenih pravil sedaj veljavne Uredbe pristojnega 

ministrstva. Sredstva, ki jih bo dobila fakulteta, se bo dalo določiti bolj natančno, ko bomo 

seznanjeni s predlogi sprememb Uredbe. 

LIV 2004 258.694,85 

LIV 2005 261.383,72 

LIV 2006 273.930,14 

k 2006 4,80% 

k 2007 4,90% 

k,2008 5,00% 

LIV 2007 287.353,72 

LIV 2008 301.720,36 

LIV 2009, 2010 in 2011 316.806,38 

Ud(UN I) 3,00 

Ud(UN II) 2,00 

Ud(VS) 3,00 

F(s) 2,50 

FG 2006 

število študentov 948 

število diplomantov 112 

Točke za izračun LIV-a 2007 3.330,00 

F(s) 2,50 

LNS FZV bruto 2007 228.046.858,00 

LSZ FZV bruto 2007 863.531.917,69 

LSZ FZV neto 2007 822.945.917,56 

FG 2007 

število študentov 986 


Točke za izračun LIV-a 2007 3.817,50 

F(s) 2,50 

LNS FZV bruto 2007 301.666.485,00 

LSZ FZV bruto 2007 958.404.096,70 

LSZ FZV neto 2007 913.359.104,14 

FG 2008 

število študentov 1.174 

števila diplomantov 162 

97

točke za izračun LIV-a 2008 4.312,50 

F(s) 2,50 

LNS FZV bruto 2008 390.350.723,00 

LSZ FZV bruto 2008 1.094.777.734,06 

LSZ FZV neto 2008 1.043.323.180,58 

98 

Obrazec št. 2

FG 2009 




F(s) 2,50 

LNS FZV bruto 2008 431.309.263,00 

LSZ FZV bruto 2008 1.197.653.676,87 

LSZ FZV neto 2008 1.141.363.954,06 

FG 2010 




F(s) 2,50 

LNS FZV bruto 2008 475.435.869,00 

LSZ FZV bruto 2008 1.313.793.442,81 

LSZ FZV neto 2008 1.252.045.151,00 

FG 2011 




F(s) 2,50 

LNS FZV bruto 2008 569.798.912,00 

LSZ FZV bruto 2008 1.489.454.321,94 

LSZ FZV neto 2008 1.419.449.968,81 

99 

Obrazec št. 2


Tabela 9-22: Razmerje študenti / diplomanti in profesorji / študenti leta 2000 – 2005 

Šifra Ime zavoda diplo/stu 

d 

stud/dip 

lo 

prof.*100/s 

tud 

stud/pr 

of. 

asist.*100/s 

tud 

stud/asi 

st. 

4 UL Visoka upravna šola 0,2189 4,57 2,70 37,00 1,35 74,00 

6 UL Visoka šola za socialno delo 0,1881 5,32 2,66 37,62 2,66 37,62 

19 UL Ekonomska fakulteta 0,1868 5,35 1,18 84,42 1,53 65,52 

20 UL Pravna fakulteta 0,1872 5,34 2,54 39,41 1,49 67,24 

21 UL Fakulteta za družbene vede 0,1330 7,52 2,59 38,62 1,83 54,63 

5 UM Pravna fakulteta 0,1110 9,01 2,13 47,06 1,30 77,00 

12 UM Ekonomsko-poslovna fak. 0,1373 7,28 2,34 42,65 1,96 50,98 

13 UM Fakulteta za organ. vede 0,1532 6,53 1,96 51,00 1,45 68,85 

Skupaj skupina - faktor 1 0,1636 6,11 2,00 50,06 1,65 60,53 

1 UL Pedagoška fakulteta 0,1860 5,38 4,04 24,72 4,27 23,42 

11 UL Visoka šola za zdravstvo 0,2647 3,78 4,51 22,17 8,43 11,86 

18 UL Filozofska fakulteta 0,1114 8,97 3,54 28,25 4,89 20,43 

22 UL Fakulteta za šport 0,1174 8,52 3,62 27,62 4,62 21,65 

50 UL Teološka fakulteta 0,1211 8,26 8,70 11,50 5,59 17,89 

2 UM Pedagoška fakulteta 0,1715 5,83 5,09 19,63 3,89 25,72 

3 UM Visoka zdravstvena šola 0,2593 3,86 11,78 8,49 1,35 74,25 


9 UL Fakulteta za pom. in promet 0,1379 7,25 4,08 24,53 2,28 43,89 

23 UL Fakulteta za strojništvo 0,2264 4,42 4,35 23,00 7,16 13,97 

25 UL Fakulteta za arhitekturo 0,1364 7,33 3,94 25,38 5,76 17,37 

26 UL Fakulteta za grad. in geod. 0,1047 9,55 4,46 22,40 3,00 33,29 

48 UL Naravoslovnotehniška fak. 0,0959 10,43 5,38 18,59 3,45 29,00 

63 UL Fakulteta za rač. in infor. 0,0433 23,08 2,00 50,00 2,33 42,86 

64 UL Fakulteta za elekt. 0,1298 7,71 3,40 29,45 3,46 28,93 

14 UM Fakulteta za strojništvo 0,1813 5,51 4,49 22,28 5,83 17,14 

15 UM Fakulteta za elek., rač. in inf. 0,1001 9,99 4,31 23,20 4,31 23,20 

16 UM Fakulteta za gradbeništvo 0,0458 21,84 3,02 33,09 2,56 39,00 

Skupaj skupina - faktor 2,5 0,1179 8,48 3,95 25,31 3,93 25,42 

30 UL Fakulteta za kem. in kem. teh. 0,1354 7,39 3,92 25,52 5,79 17,28 

31 UL Fakulteta za farmacijo 0,1185 8,44 3,73 26,82 6,79 14,73 

47 UL Fakulteta za mat. in fiziko 0,0929 10,76 7,21 13,87 4,85 20,60 

71 UL Biotehniška fakulteta 0,1210 8,26 5,04 19,84 3,92 25,48 

10 UM Fakulteta za kmetijstvo 0,1099 9,10 5,93 16,85 3,96 25,28 

17 UM Fakulteta za kem. in kem. teh. 0,1310 7,64 5,16 19,38 5,95 16,80 


100


37 UL Veterinarska fakulteta 0,1365 7,33 9,52 10,50 9,52 10,50 

41 UL Medicinska fakulteta 0,1211 8,26 6,71 14,90 15,06 6,64 

42 UL Akademija za likovno umet. 0,1183 8,45 14,89 6,72 1,53 65,50 

43 UL Akademija za glasbo 0,1935 5,17 18,48 5,41 7,33 13,64 

44 UL Akadem. za gled., rad., film, 

TV 

0,1923 5,20 37,18 2,69 16,67 6,00 

Skupaj skupina - faktor 4,5 0,1366 7,32 10,96 9,13 11,54 8,66 

SKUPAJ VSE SKUPINE 0,1421 7,04 3,97 25,20 3,98 25,13 

10 Evalvacijski postopki programa 

Predvideni samoevalvacijski postopki visokošolskega zavoda bodo zagotavljali sprotno 

spremljanje in ocenjevanje kvalitete in učinkovitosti dela. V teh postopkih bodo sodelovali tudi 

študentje. Pri samoevalviranju študijskega programa se bodo upoštevala Merila za ocenjevanje 

kakovosti in učinkovitosti izobraževalnega dela visokošolskih zavodov, ki jih bo določila 

Komisija za kvaliteto visokega šolstva RS in Svet RS za visoko šolstvo, v sodelovanju s 

Komisijo za ocenjevanje kvalitete visokošolske dejavnosti na UM. Za notranjo evalvacijo skrbi 

Komisija za ocenjevanje kakovosti FG, ki je oblikovala Merila za oceno kakovosti izvajanja 

študijskih programov. 

Program se letno in po vsakem izvedenem študijskem letu oceni: z mnenjem senata fakultete, 

anketo med študenti, uporabniki naših diplomantov, habilitacijskim postopkom, evalviranjem 

dela (nove metode poučevanja,…). 

Vsebina študijskega programa se bo, predvsem v zadnjem letniku, sproti dopolnjevala z novimi 

dognanji na področju tekstilnih materialov in inženirskega oblikovanja in v skladu s trendi 

razvoja strokovnega dela v industriji in znanstvenih ustanovah. 

Pri evalvacijskih postopkih se bodo upoštevale tudi ugotovitve iz poročil o zunanji evalvaciji 

visokošolskega zavoda in študijskih programov. 

Vsako leto se bo preverjala tudi dejanska obremenitev študentov novega študijskega programa 

»Gradbeništvo«, do diplomiranja vpisne generacije, nato pa vsaki dve leti (v skladu s 5. členom 

Meril za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS). 

------- konec ---------- 

101

Dekan Fakultete za GRADBENIŠTVO Rektor Univerze v Mariboru: 

Red.prof.dr. Ludvik Trauner Red.prof.dr. Ivan Rozman 

Datum: 29.5.2006 Datum: 

102 

Obrazec št. 2

Priloge: 

1) Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda 

2) Pisna neodvisna strokovna mnenja 

3) Tuji priznani oziroma akreditirani študijski programi iz različnih držav; 

če gre za regulirane poklice, pa tudi sklic na ustrezno direktivo EU 

4) Točka 4. 5. h.: 

a. statut visokošolskega zavoda 

b. predstavitveni zbornik 


c. študentova prošnja/prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih in študijska 

pogodba 

5) Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci: 

a. Izpolnjen Obrazec št. 4 

b. Reference nosilcev 

c. Dokazilo o veljavni izvolitvi v naziv 

d. Izjave glede vrste sklenjenega delovnega razmerja 

e. Soglasja delodajalcev 

6) Prostori in oprema: 

a. Izpis iz zemljiške knjige 

b. Najemna pogodba 

7) Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja 

8) Mnenje panožne gospodarske zbornice, resornega ministrstva, združenj delodajalcev 

9) Podatki o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški obveznosti 

(obrazci) 

10.)Predmetnik z opisi vsebin predmetov 

11.) Načrtovana prehodnost študentov FG - bolonjski programi (2007/2008) in vpisni podatki 

FG UM (2004/2005) 

103

vloga za pridobitev soglasja k študijskemu programu fakultete

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?