Predavanje - Fakulteta za gradbeništvo
Predavanje - Fakulteta za gradbeništvo
Predavanje - Fakulteta za gradbeništvo
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Razvoj železniške infrastrukture kot podpora<br />
spremenjenemu povpraševanju po transportnih storitvah<br />
mag. Igor Hribar<br />
Slovenske železnice, d.o.o.<br />
Tovorni promet<br />
Vloga in pomen nacionalnih prometnih sistemov pri razvoju transevropskih<br />
multimodalnih logističnih koridorjev<br />
Strokovni posvet, UM-<strong>Fakulteta</strong> <strong>za</strong> <strong>gradbeništvo</strong> Maribor<br />
Maribor, 16. september 2008
Vsebina<br />
2<br />
I. Dinamičnost povpraševanja po transportnih storitvah<br />
Ali vemo kaj, <strong>za</strong>kaj in kdaj bomo potrebovali novo infrastrukturo?<br />
II. Nacionalni program razvoja JŽI<br />
So predvidevanja ustrezno preslikana v razvojne programe?<br />
III. Zaupanje je dobro, kontrola je boljša<br />
Zakaj še ni čas <strong>za</strong> šampanjec?<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Evropski pogled na razvoj železniškega prometa<br />
Upoštevajoč napovedi:<br />
Možnost transportnega kolapsa, če se bo cestni promet še naprej razvijal s<br />
trenutno stopnjo rasti (Dolga vas 2004/2008 = +44% p.a.)<br />
EU napoveduje porast cestnega prometa <strong>za</strong> 50% do leta 2010 in povečanje<br />
stroškov prometnih <strong>za</strong>stojev <strong>za</strong> 142%, kar predstavlja 1% BDP Evropske unije.<br />
Evropska komisija je uvedla program Marco Polo, s katerim doseči preusmeritev<br />
rasti cestnega prometa v obsegu 12 mia tkm na leto na druge ekološko<br />
primernejše transportne zvrsti<br />
Komisija od železniških operaterjev pričakuje, da bodo izpolnili svoj del<br />
obveznosti in svoj tržni delež povečali na 15%<br />
3 © Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Scenarij razvoja železniškega tovornega prometa - do sedaj<br />
Cilj Slovenskih železnic je prevzem večinskega relativnega deleža prevo<strong>za</strong> tovora<br />
v mednarodnem in tranzitnem prometu, vključno s pristaniškim tranzitom na<br />
področju klasičnega in kombiniranega prometa in pri prevozu nevarnih snovi<br />
Upoštevajoč ekološko in energetsko učinkovitost železniškega prometa ter<br />
pričakovan razvoj v železniški panogi pričakujemo podvojitev kombiniranega<br />
prometa do leta 2010.<br />
Scenarij 1 - referenčni<br />
enotno povečanje<br />
kombiniranega prometa<br />
na vseh relacijah<br />
Scenarij 2 - conski<br />
povečanje kombiniranega<br />
prometa predvsem preko<br />
Alp in Pirenejev<br />
Scenarij 3 - globalni<br />
povečanje kombiniranega<br />
prometa po razširitvi EU v<br />
prometu vzhod-<strong>za</strong>hod<br />
4 © Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Regulatorni okvir – preveč stvari naenkrat?<br />
Primarna<br />
evropska<br />
<strong>za</strong>konodaja<br />
Primarna<br />
nacionalna<br />
<strong>za</strong>konodaja<br />
Licenciranje<br />
Energija in<br />
obdavčevanje<br />
Infrastrukturni<br />
razvoj<br />
Omejitveni<br />
dejavnik<br />
Standardi<br />
interoperabilnosti<br />
železnica cesta<br />
Delovna in<br />
varnostna<br />
regulativa<br />
Evrovignjeta<br />
60-tonski<br />
tovornjaki<br />
5 © Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Vsebina<br />
6<br />
I. Dinamičnost povpraševanja po transportnih storitvah<br />
Ali vemo kaj, <strong>za</strong>kaj in kdaj bomo potrebovali novo infrastrukturo?<br />
II. Nacionalni program razvoja JŽI<br />
So predvidevanja ustrezno preslikana v razvojne programe?<br />
III. Zaupanje je dobro, kontrola je boljša<br />
Zakaj še ni čas <strong>za</strong> šampanjec?<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Nacionalni program razvoja JŽI<br />
Glavni cilji NPR JŽI<br />
povečanje osnih pritiskov (min D3)<br />
implementacija ERTMS/NCTS<br />
nova proga Divača-Koper (2015)<br />
elektrifikacija Pragersko-Hodoš (2012)<br />
drugi tir Ljubljana – Jesenice (2020)<br />
drugi tir Maribor – Šentilj (2020)<br />
proga visoke hitrosti<br />
JŽI 2007 – 2023: 9,0 mia EUR<br />
vs.<br />
ACP 1996 – 2013: 7,0 mia EUR<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Vsebina<br />
8<br />
I. Dinamičnost povpraševanja po transportnih storitvah<br />
Ali vemo kaj, <strong>za</strong>kaj in kdaj bomo potrebovali novo infrastrukturo?<br />
II. Nacionalni program razvoja JŽI<br />
So predvidevanja ustrezno preslikana v razvojne programe?<br />
III. Zaupanje je dobro, kontrola je boljša<br />
Zakaj še ni čas <strong>za</strong> šampanjec?<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Scenarij razvoja železniškega kombiniranega prometa - DIOMIS<br />
9<br />
Skupina <strong>za</strong> kombinirani promet<br />
(UIC) je s podporo UIRR izdala<br />
študijo o ukrepih potrebnih <strong>za</strong><br />
obvladovanje povečanega<br />
povpraševanja po prevozih v<br />
kombiniranem prometu,<br />
predvsem na področju<br />
železniške infrastrukture in<br />
intermodalnih terminalov<br />
Analiziranih je bilo 18 transevropskih koridorjev in 30 terminalov, ki pokrivajo 80%<br />
železniškega tovornega prometa na evropskem železniškem omrežju. Namen<br />
študije je bil ugotoviti ali trenutne kapacitete železniške infrastrukture <strong>za</strong>gotavljajo<br />
absorpcijo povečanega povpraševanja<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Kako zgleda prihodnost?<br />
DOMNEVE<br />
10<br />
Dolgoročna rast mednarodnega kombiniranega prometa na vseh koridorjih<br />
Rast se sicer razlikuje med posameznimi koridorji, vendar je v segmentu<br />
nespremljanega prometa ocenjena na 6,8 % na leto<br />
Rezultat rasti je povečanje kombiniranega prometa <strong>za</strong> +113% v obdobju<br />
2015/2002<br />
Povečanje števila konvencionalnih tovornih vlakov <strong>za</strong> 25%<br />
Vsi identificirani infrastrukturni projekti bodo realizirani do leta 2015<br />
Povečanje produktivnosti pri izrabi železniških infrastrukturnih zmogljivosti <strong>za</strong><br />
20%:<br />
• 750m / 1.500 bruto ton na vseh koridorjih<br />
• 80% izraba razpoložljive dolžine vlakov<br />
• mednarodno usklajene in optimirane vlakovne poti<br />
• dosežena 85-90% točnost tovornih vlakov<br />
Rezultat: resna <strong>za</strong>sičenost železniške infrastrukture, ki <strong>za</strong>hteva mednarodno<br />
usklajene aktivnosti na področju investicij v železniško in terminalsko<br />
infrastrukturo, tehnične in operativne izboljšave, in procese med vsemi deležniki.<br />
Vir: Study in Infrastructure Capacity reserves for Combined Transport by 2015, UIC, 2004<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Naučiti se je potrebno kako rasti na <strong>za</strong>sičeni infrastrukturi<br />
11<br />
Izboljšanje izrabe razpoložljive dolžine vlakov<br />
Suboptimalna uporaba največjih dolžin vlakov ima dva vzroka:<br />
(1) tehnični parametri,<br />
(2) operativni management zmogljivosti.<br />
Management zmogljivosti je omejen s pogodbenim razmerjem med ŽP in<br />
intermodalnim operaterjem. Aktivnost: izboljšanje poslovnega modela med<br />
partnerji (delitev poslovnega tveganja)<br />
Proizvodni sistem v intermodalnem prometu (“long haul”)<br />
Največji izziv v mednarodnem kombiniranem prometu je konsolidacija količin, ki<br />
predstavljajo osnovo <strong>za</strong> polnjenje najbolj učinkovitih železniških produktov.<br />
Aktivnosti: (1) opredelitev proizvodnega sistema, ki omogoča parno združevanje<br />
pošiljk v enote manjše od tovornega vlaka, (2) poiskati načine in tehnologije, ki<br />
bodo omogočile prevoz več ITE v enem vlaku.<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Naučiti se je potrebno kako rasti na <strong>za</strong>sičeni infrastrukturi<br />
12<br />
Razvoj novih tehnologij na področju vagonskega parka<br />
Železniška panoga uporablja vagone in transportne tehnologije, ki jih še ni<br />
preverila z vidika njihovega tehničnega potenciala in možnosti zmanjšanja posledic<br />
infrastrukturnih ozkih grl.<br />
Upravljanje intermodalnih terminalov<br />
Upravljalci intermodalnih terminalov, ki so bili razviti upoštevajoč določen obseg<br />
pretovora, se srečujejo z <strong>za</strong>sičenostjo prostorskih zmogljivosti in neprilagojenostjo<br />
delovnih procesov ter organiziranosti, da bi lahko obvladovali povečan obseg<br />
pretovora. Najboljši primeri poslovne prakse se ne prenašajo med upravljalci, kar<br />
omejuje povečanje učinkovitosti mednarodnih storitev v kombiniranem prometu<br />
Mednarodna koordinacija razvoja novih terminalov<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Scenarij razvoja železniškega tovornega prometa – vizija CER<br />
Vir. CER koridorji 2007<br />
ERTMS koridor<br />
Podaljšek ERTMS koridorja<br />
V delu<br />
koridorji<br />
Ključna dejstva 2006<br />
- 18 držav<br />
~ 25.000 km<br />
~ 400 mio vlakovnih km p.a.<br />
~ 135 mia ntkm p.a. (35%<br />
vsega evrop. tov. prometa)<br />
13 © Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Corridor D +/- & TEN Project št. 6<br />
V obstoječih okvirih na koridorju D+/- od Lyona do Zahonya in Soprona pričakujemo 55%<br />
rast povpraševanja v obdobju 2007/2020.<br />
55% rast povpraševanja je pričakovana tudi na slovenskem delu koridorja.<br />
Z vpeljavo evrovinjete in uveljavitvijo principa eksternih stroškov bo <strong>za</strong>radi sprememb v<br />
modal splitu mogoče pričakovati dodatno povečanje povpraševanja.<br />
Jasno je, da takšno povečanje ne bo mogoče doseči le z optimi<strong>za</strong>cijo uporabe obstoječe<br />
infrastrukture.<br />
Dejansko pričakujemo, da bo s povečanjem interne produktivnosti in učinkovitosti poslovanja<br />
v železniški panogi mogoče absorbirati tretjino povečanega povpraševanja.<br />
Ostali dve tretjini bo mogoče obvladati le s koordiniranim načrtovanjem investicij v železniško<br />
infrastrukturo (odprava ozkih grl, povečanje kapacitet terminalov in postaj, ERTMS in<br />
harmoniziranje vlakovne dolžine). Za to je potrebnih 20,7 mia Euro v obdobju 2007-2020. Za<br />
usposobitev slovenskega poteka koridorja D je potrebnih 7,4 mia EUR (načrtovanih 0,6 mia<br />
EUR)<br />
Vir. CER koridorji 2007<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Dolgoročna rast železniškega prometa <strong>za</strong>hteva 4 vrste investicij<br />
Vir. CER koridorji 2007<br />
1<br />
Infrastrukturni<br />
parametri*<br />
2 Ozka grla<br />
3 Terminali<br />
4 ERTMS<br />
Harmoni<strong>za</strong>cija in optimi<strong>za</strong>cija infrastrukturnih<br />
parametrov na enotni koridorski standard <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>gotovitev optimalnega izkoriščanja koridorja<br />
Zagotovitev <strong>za</strong>dostnega števila vlakovnih poti<br />
(slot) na posameznih odsekih in vozliščih, ki<br />
izkazujejo omejitev kapacitet<br />
Razširitev obstoječih terminalov in izgradnja<br />
novih terminalov <strong>za</strong> podporo rasti v<br />
kombiniranem prometu<br />
Standardi<strong>za</strong>cija signali<strong>za</strong>cije na koridorjih in<br />
uvedba ravni 2 <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev<br />
interoperabilnosti vlečnih sredstev na koridorju<br />
* Infrastrukturni parametri: dolžina vlakov, osni pritiski, nakladalni profili,<br />
hitrost<br />
- Ustvari dodatne<br />
kapacitete <strong>za</strong> žel.<br />
promet (11%)<br />
- Omogoča izboljšanje<br />
interne produktivnosti<br />
prevoznikov (10%)<br />
- Ustvari dodatne<br />
kapacitete na žel.<br />
infrastrukturi (61%)<br />
- Pogoj: 20% povečanje<br />
produktivnosti na<br />
področju infrastrukture<br />
15 © Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Odprava ozkih grl bi <strong>za</strong>gotovila povečanje obsega žel. prometa <strong>za</strong><br />
61% do leta 2020<br />
Vir. CER koridorji 2007<br />
Koridor<br />
Ozn. Države<br />
Dolžina<br />
koridorja<br />
km<br />
Obseg<br />
prometa<br />
mia ntkm<br />
Pričakovana<br />
rast do 2020<br />
16 © Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.<br />
v %<br />
CAGR<br />
%
Dolžina vlakov je najučinkovitejši infrastrukturni parameter<br />
Vir. CER koridorji 2007<br />
17<br />
Dolžina vlakov<br />
- Najpomembnejši parameter <strong>za</strong> zmanjšanje<br />
operativnih stroškov prevoznikov in povečanje<br />
kapacitete vlakovnih poti<br />
- Standardi<strong>za</strong>cija na 750m, 835m, 1000m<br />
upoštevajoč:<br />
- topografijo, ki vpliva na max. maso vlaka<br />
- splet vlakov vpliva na dolžino<br />
Hitrost vlakov<br />
- Težnje po harmoni<strong>za</strong>ciji na 100 km/h<br />
predvsem pri izgradnji novih prog, vendar<br />
omejena koristnost<br />
- Povečanje nad 100 km/h ni koristno:<br />
- znižanje skupne mase/izkoriščenosti<br />
vlakov<br />
- potreba po specialni opremi in vozilih<br />
- prioriteta potn. prometa ovira tov. promet<br />
- splet vlakov vpliva na dolžino - potreba po specialni opremi in vozilih<br />
Osni pritiski<br />
- 22,5 tonski osni pritisk je standard, ki ga<br />
posamezni progovni odseki ne dosegajo<br />
- Povečanje na 25 t/os ni prioriteta:<br />
- drago, saj je potrebno nadgraditi ves<br />
koridor<br />
- omejen vpliv na produktivnost, saj so<br />
imajo tov. vlaki omejeno skupno maso<br />
- nizek vpliv na modal split<br />
Nakladalni profil<br />
- Potreba po harmoni<strong>za</strong>ciji na P/C 45, ki<br />
<strong>za</strong>došča <strong>za</strong> podporo močno rastočemu<br />
pomorskemu intermodalnemu prometu<br />
- Na posameznih koridorjih potreba po<br />
nadgradnji na P/C 400 (<strong>za</strong>bojniki, RoLa)<br />
- Omejena koristnost <strong>za</strong>radi razpoložljivosti<br />
obvoznih poti<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Povečanje dolžine vlakov bi <strong>za</strong>gotovilo dodatnih 10% rasti žel.<br />
prometa<br />
Vir. CER koridorji 2007<br />
18<br />
Koridor<br />
Predlagano<br />
povečanje<br />
v metrih<br />
Ocenjeno povečanje kapacitete<br />
vlakovnih poti<br />
v %<br />
Dodatne kapacitete bodo<br />
<strong>za</strong>polnjene že s<br />
povečanjem interne<br />
produktivnosti prevoznikov<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Ocena potrebnih investicij v železniško infrastrukturo <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>gotovitev pogojev <strong>za</strong> rast železniškega prometa<br />
Vir. CER koridorji 2007<br />
19<br />
1<br />
2<br />
3<br />
4<br />
Infrastrukturni<br />
parametri<br />
Ozka grla<br />
Terminali<br />
ERTMS<br />
Koridorji (v mia EUR)<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Obseg ravni in intenzitete investicij po državah<br />
Vir. CER koridorji 2007<br />
Investicije pod 5 mia EUR/km<br />
Investicije med 5 in 10 mia EUR/km<br />
Investicije nad 10 mia EUR/km<br />
Investicije v mia EUR<br />
20 © Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Pogoji <strong>za</strong> rast železniškega prometa v Sloveniji<br />
Podpora vsem tehničnim, operativnim in komercialnim rešitvam, ki bodo<br />
povečevale tržno privlačnost in povprečno izkoriščenost kapacitet tovornih vlakov v<br />
Sloveniji<br />
Podpora vsem infrastrukturnim izboljšavam, ki bodo omogočale uporabo daljših in<br />
težjih vlakov<br />
Določitev pravičnih in enakopravnih okvirnih pogojev poslovanja <strong>za</strong> vse<br />
transportne nosilce z upoštevanjem eksternih stroškov<br />
Določitev fiskalnih in drugih ukrepov <strong>za</strong> vzpodbujanje intermodalnosti in usmerjanje<br />
prometnega sistema k sodobnim (in ekonomsko upravičenim) rešitvam v<br />
oskrbovalnih verigah<br />
Razvoj logističnih terminalov, pretovornih terminalov in intermodalnih vozlišč<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Odgovornost <strong>za</strong> trajnostni razvoj prometa je skupna<br />
INFRASTRUKTURA<br />
parametri<br />
kapacitete<br />
interoperabilnost<br />
PREVOZNIKI<br />
storitve<br />
kakovost<br />
kapacitete<br />
tehnologija<br />
okoljski vidiki v<br />
nakupnem<br />
odločanju<br />
KUPCI<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
23<br />
mag. Igor Hribar<br />
Slovenske železnice d.o.o.<br />
Tel: +386 1 29 14 300<br />
Fax: +386 1 29 14 815<br />
igor.hribar@slo-zeleznice.si<br />
Hvala <strong>za</strong> pozornost.<br />
© Holding © Slovenske Slovenske železnice železnice d.o.o.
Change language