Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Izdelal: Matija Oblak<br />
Mentor: doc. dr. Dušan Žagar<br />
Predmet: Uvod v gradbeništvo<br />
<strong>Kozolec</strong><br />
Študijsko leto: 2009/2010 Krka, 27. 10. 2009
KOZOLEC<br />
KAZALO<br />
Kazalo 2<br />
Uvod 3<br />
Lokacije kozolcev 4<br />
Vrste kozolcev 4<br />
- enojni stegnjeni kozolec 5<br />
- stegnjeni kozolec s plaščem 5<br />
- kozolec na kozla ali psa 5<br />
- dvojni stegnjeni kozolec 5<br />
- dvojni vezani kozolec v eno drevo 6<br />
- dvojni vezani kozolec v dve drevesi 6<br />
Arhitektura kozolca 7<br />
Sklep 9<br />
Viri 10<br />
Matija Oblak 2<br />
Krka, 27. 10. 2009
KOZOLEC<br />
UVOD<br />
<strong>Kozolec</strong> je arhitektura.<br />
Arhitektura je oblikovanje od detajla do postavitve<br />
v krajino.<br />
<strong>Kozolec</strong> je pri tem izredno pomeben: tako v<br />
detajlu kot v celoti, kot s svojo<br />
pojavnostjo sooblikuje prostor.<br />
To je kultura.<br />
(Borut Juvanec, <strong>Kozolec</strong>)<br />
<strong>Kozolec</strong> je samostojna stalna, pretežno lesena, vertikalna, bolj ali manj<br />
odprta in pokrita naprava za sušenje in spravilo.<br />
Včasih je kozolec služil predvem za sušenje žita in sena, ter še nekaterih drugih<br />
poljskih pridelkov. Uporabljali so ga tudi za spravilo slame in sena, nekatere tudi za<br />
spravilo kmetijskih strojev in orodja.<br />
Dandanes kozolec izgublja prvotno nalogo sušenja in spravila, ker so to vlogo prevzele<br />
bolj sodobne kmetijske tehnike. Žal smo tako priča postopnemo propadanju kozolca.<br />
Matija Oblak 3<br />
Krka, 27. 10. 2009
KOZOLEC<br />
LOKACIJA KOZOLCEV<br />
Kozolce najdemo na vsem etničnem območju Slovencev, razen v panonskem svetu in<br />
na Krasu. Vendar se od pokrajine do pokrajine razlikujejo po obliki.<br />
Sicer tudi drugod po Evropi najdemo podobne objekte oz. sušilne naprave, ki<br />
spominjao na kozolec. Vendar to niso kozolci.<br />
VRSTE KOZOLCEV<br />
Poznamo več vrst kozolcev. Oblika je predvsem odvisna od pokrajine oz. terena, ter<br />
namebnosti kozolca.<br />
Vrste kozolca:<br />
ENOJNI STEGNJENI KOZOLEC<br />
- enojni stegnjeni kozolec<br />
- stegnjeni kozoloce s plaščem<br />
- kozolec na kozla ali psa<br />
- dvojni stegnjeni kozolec<br />
- dvojni vezani kozolec v eno drevo<br />
- dvojni vezani kozolec v dve drevesi<br />
Matija Oblak 4<br />
Krka, 27. 10. 2009
KOZOLEC<br />
To je stalna sušilna naprava s tesarsko obdelanimi detajli, z razmeroma močnimi<br />
stebri, v katero so vdete letve s strešno konstrukcijo na križ s kapnimi legami.<br />
Stegnjen kozolec ima ponavadi več okon, le izjemoma eno samo.<br />
Stebri so leseni ali zidani. Streha je bila včasih pokrita s slamo ali z skodlami, sedaj<br />
prevladujejo opečni ali betonski strešniki.<br />
STEGNJEN KOZOLEC S PLAŠČEM<br />
So kozolci navadno stojijo ob njivah ali travnikih in niso v neposredni bližini domače<br />
hiše. Zato so kmetom navadno nudili zaščito pred nenadnim dežjem.<br />
Streha, ki nudi zaščito, je le na enem oknu in je tako visoka, da so podnjo lahko<br />
zapeljali naložen voz.<br />
KOZOLEC NA KOZLA ALI PSA<br />
Enojni stegnjeni kozolec je zaradi svoje funkcije sušenja postavljen proti vetru, zato je<br />
potrebna podpora, ki brani da bi se kozolec nagnil. To so praviloma kozolci z<br />
majnhim številom oken (ponavadi dve okni). Strešina je navdno pod istim kotom kot<br />
glavna streha.<br />
DVOJNI STEGNJENI KOZOLEC<br />
Matija Oblak 5<br />
Krka, 27. 10. 2009
KOZOLEC<br />
Dva enojna stegnjene kozolca sta tik pod ostrešjem povezana med sabo s poveznikom.<br />
To predvsem utrjuje samo konstrukcijo kozolca.<br />
DVOJNI VEZANI KOZOLEC V ENO DREVO<br />
To je konstrukcija s stebri, ki omejuje spodnji prosti del v terenu, s srednjim delom, ki<br />
ga definira mrežasta brana (zavetrovanje v prečni smeri) in z ostrešjem. Ostrešje je<br />
lahko odprto ali zaprto, obito z deskami ali skrito pod štirikapno streho.<br />
Notranje zavetrovanje je izvedeno s križasto konstrukcijo v ploskvi osrenje jedra. V<br />
čelu se ta kaže le z višino, zato tudi ime »v eno drevo«. Tak kozolen nemore imeti<br />
notranjega dela za spravilo.<br />
DVOJNI VEZANI KOZOLEC V DVE DREVESI<br />
Podobna konstrukcija je izpopolnjena izvedba kozolca v eno drevo. <strong>Kozolec</strong> v dve<br />
drevesi omogoča notranji prostor za spravilo. Dostop v notranji prostor je ponavadi<br />
skozi »lino« v čelu.<br />
To je mlajši tip kozolca, ki ga tako kot kozolec v eno drevo, bolj poznamo pod imenom<br />
»toplar«. Predvsem na Dolenjskem je običajno okrašen v čelu z dekoriranimi deskami<br />
v oboju zapertega zatrepa. Velikokrat se na sprednji strani pojavlja balkonu podobna<br />
ploščat, ki olajšuje dostop v notranji del skozi »lino«.<br />
Matija Oblak 6<br />
Krka, 27. 10. 2009
KOZOLEC<br />
ARHITEKTURA KOZOLCA<br />
Pri kozolcu so najpomebnejša izhodišča, iskanje skupnih značilnosti, ki ga definirajo.<br />
To so predvsem značilnosti proporcioniranja, osnovna razmerja dolžin, ploskev<br />
in prostorov. Drugače povedano: pri njegovi kompoziciji uporablja predvsem<br />
principe iz narave; krog, kvadrat in njegovo diagonalo teoretično povedano: kvadratni<br />
koren iz dve.<br />
Značilnosti slovenkega kozolca, ki ga ločijo od podobnih kontrukcij, je veliko. Zelo<br />
pomebna značlnost je stroga funkcionalnost vseh elementov. Premišljena konstrukcja<br />
uporablja čim manj materiala, pri čemer je izjemno stabilna in močna.<br />
Naslednja pomebna značilnost je odnos do materiala. Ta se kaže v njegovi varčni<br />
uporabi in predvsem v oblikovanju, tako celote kot detajlov. Noben konstruktivni<br />
detajl ni dekoriran v nasprotju s svojo funkcijo. Vsak element v tej kompoziciji ima<br />
svojo nosilno vlogo. Krašenje gre tako daleč, da je prisotno pri uporabi<br />
najzahtevnejših tesarskih zvez, a je vedno konstruktivno.<br />
Najpomebnejša značilnost kozolca je v tem, da je kljub svoji raznolikosti v vsem<br />
slovenskem prostoru pravzaprav enak.<br />
Skupne točke malne vseh kozolcev na Slovenskem so: streha z nakolonom 1 : 1, širina<br />
sprednje odprtine (svetla širina) je enaka višini do zatrepa, dolžina kozolca pa je<br />
mnogokratnik te mere.<br />
Osnova za vzorec, ki ga riše proporcijska analiza, daje največkrat brana, ki z<br />
vertikalama notranje strani stojk (stebrov) določa osnovno horizontalo. Od tod tečeta<br />
Matija Oblak 7<br />
Krka, 27. 10. 2009
KOZOLEC<br />
smeri strešin v vrh. Svetla mera raztoja stojk določa osnovno dolžino, ki riše kvadrat z<br />
zgornjo horizontalo in osnovnico spodaj.<br />
Zanimivo je, da se ključne točke običajno pojavljajo na presečiščih pomebnih premic<br />
(horizontala, vertikala, središčnica, diagonala, …). Te ključne točke so tudi ključne v<br />
konstrukciji. Sleme, lege, središčne lege, nosilne stojke, itd.<br />
Osnovnica nastopa redko z začetkom lesa, se pravi s koncem stojke. Praviloma se<br />
proporcijska konstrukcija začenja višje, ta ravnina je jasno označena. Pod njo je<br />
neobdelan ali manj obdelan, masivnejši les, nad njo pa povsem obdelan steber<br />
kvadratnega prereza.<br />
Ker vse dimenzije kozolca izhajajo iz osnovne mere ter njenega korena iz dve, je<br />
razumljivo, da kozolec sam po sebi izraža zlati rez. Zlati rez, ki je tudi matematično<br />
težko izrazljiv, je v kozolcu sestavljen s pomočjo kvadrata in njegove diagonale<br />
(kvadratni koren iz dve).<br />
Proporcioniranje prostora je pri kozolcu torej najpreprostejša uporaba kocke in<br />
njenih treh osnovnih elementov. V principu lahko dvojni vezani kozolec sestavimo iz<br />
treh kock, ki v celoti konstrukcijo tudi definirajo. S tem je najbolj skupna značilnost<br />
vseh slovenskih kozolcev zaokrožena.<br />
Mera »ena« nastopa v kozolcu največkrat: s pravim kotom oklepa kvadrate, katerih<br />
diagonale so koren iz dve.<br />
Matija Oblak 8<br />
Krka, 27. 10. 2009
KOZOLEC<br />
SKLEP<br />
<strong>Kozolec</strong> je izjemen, a za današnji čas prevelik,<br />
preokreten in predrag. Je spomenik<br />
kulture človeka.<br />
Slovenski človek ga je zasnoval, razvil,<br />
zgradil in uporabljal. Pri delu in v<br />
prostoru ga je posvojil, ne razume ga več<br />
kot del človeka, jemlje ga kot del narave<br />
same. To je največji poklon, ki ga<br />
arhitektura lahko dobi.<br />
(Borut Juvanec, <strong>Kozolec</strong>)<br />
<strong>Kozolec</strong> je značilna uporabna naprava, vezana na etični prostor Slovencev. Grajen je z<br />
dobršno mero posluha za estetiko, s spoštljivim odnosom do materiala, enako je<br />
postavljen v okolje.<br />
V zadnjem času pa se srečujemo z pojavom »umiranja kozolcev«. Do slednjega<br />
prihaja zaradi uveljavljanja novih kmetijskih tehnik spravila in sušenja pridelkov in<br />
krme. Tako le še malo kje vidimo, da bi se v kozolcu sušilo seno.<br />
Skratka, kozolec postaja čedalje bolj odveč, saj ne opravlja več prvotne funkcije<br />
sušenja in shranjevanja krme in pridelkov, vendar ga marsikje uporabljajo le še za<br />
skladišče odluženih avtomobilov, strojev, za drvarnice in podobno.<br />
Ponekot pa se kozolcu pišejo lepši časi, saj ga nekateri že tržijo in uporabljajo v<br />
turistične ter gostinske namene.<br />
Matija Oblak 9<br />
Krka, 27. 10. 2009
Besedilo:<br />
KOZOLEC<br />
VIRI<br />
• Borut Juvanec, <strong>Kozolec</strong>; Ljubljana 2007<br />
• Borut Juvanec, Arhitektura slovenije; Ljubljana 2009<br />
• Marjan Mušič, Arhitektura Slovenskega kozolca; Ljubljana 1970<br />
• ing. arh. Rado Kregar, Poslopja za živino in pridelke; Ljubljana 1946<br />
• Vito Hazler, kozolci na Slovenskem; Ljubljana 2004<br />
Fotografije:<br />
• Borut Juvanec, <strong>Kozolec</strong>; Ljubljana 2007<br />
• http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/<strong>Kozolec</strong>_toplar_Bistrica.j<br />
pg/400px-<strong>Kozolec</strong>_toplar_Bistrica.jpg<br />
• http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a6/<strong>Kozolec</strong>.jpg<br />
• http://www.gostilna-prijapu.si/index.php?vsebina=Galerija&sklop=okolica&jezik=slo<br />
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ilija_barn_04.JPG<br />
• http://www.toplar.si/Toplar.si/PRVA_STRAN.html<br />
• http://www.ednevnik.si/uploads/k/klotilda/117312.jpg<br />
• http://www.astrokaktus.com/Litija/05894_Litija-kozolec.jpg<br />
Matija Oblak 10<br />
Krka, 27. 10. 2009
Change language