01-08 NGM PRILOGA OS.indd - National Geographic

BREZPLAČNO 

Pa smo ga dočakali … 

PRILOGA ZA UČITELJE 

osnovna šola 

januar 2008 

Novo leto, že 2008. po krščanskem štetju. Vanj smo zapluli letnemu 

času primerno, saj nas je po dolgem času spet razveseljeval sneg in 

popestril naše praznovanje. Upam, da ste si uspešno napolnili baterije 

in polni novih idej začenjate svoje šolsko in vsakdanje delo. 

Tokrat smo za Vas in Vaše učence pripravili štiri članke. Za tiste, ki 

vas rado zebe, predlagamo izlet med indonezijske ognjenike, ki bodo 

lepo dopolnili temo o ognjenikih pri geografiji v 7. razredu, pa tudi 

pri biologiji in fiziki bo uporabna. Bolj medpredmetno, ekološko, je 

naravnana tema o ravnanju z odpadki. Temi lahko posvetimo ure pri 

več različnih predmetih; od geografije, zgodovine, biologije, etike, 

različnih izbirnih predmetov … Nasploh je ravnanje z odsluženimi 

elektronskimi in električnimi napravami velik problem, za rešitev 

katerega bi si morali prizadevati vsi. 

Najbolj biološko naravnana tema je prispevek o gorilah v Kongovski 

kotlini. Članek lahko uporabimo kot dopolnilo vsebinam o Afriki in tudi 

o varovanju naravnega okolja. 

Zadnja tema, ki smo jo izbrali za tokratno prilogo, pripoveduje o 

osvajanju himalajskih vrhov. Je vsestransko uporabna in zanimiva z 

različnih zornih kotov. 

Vsem skupaj še enkrat želim veliko uspehov na osebnem in 

profesionalnem področju v komaj začetem letu in na svidenje februarja, 

Damjan Snoj 

Urednik priloge za učitelje 

revije National Geographic 

Kazalo 

Revija National Geographic Slovenija 

www.nationalgeographic.si 

e-pošta: ngm@nationalgeographic.si 

Revijo izdaja Založba Rokus Klett, d.o.o., 

po licenci ameriške revije 

National Geographic. 

Za Založbo Rokus Klett: 

Rok Kvaternik, glavni direktor 

e-pošta: rokus@rokus-klett.si 

Odgovorni urednik revije: 

dr. Miha KovaË 

Urednik priloge: 

Damjan Snoj, 

e-poπta: damjan.snoj@nationalgeographic.si 

Direktor produkcije: 

Klemen Fedran, 

e-poπta: klemen.fedran@rokus-klett.si 

Oblikovanje in prelom: 

Boštjan Brecelj, 

e-pošta: bostjan.brecelj@rokus-klett.si 

Jezikovni pregled: Darka Tepina Podgoršek 

NG Priloga za uËitelje 

Sestavljalci in sodelavci: 

dr. Marina Dermastia 

Mitja Kobale 

Damjan Snoj 

Sonja Tus 

Založba Rokus Klett, d.o.o. 

Stegne 9b, 1000 Ljubljana 

Telefon: 01/513 46 00 

BrezplaËni telefon: 080 1922 

Telefaks: 01/513 46 99 

www.rokus-klett.si 

Copyright 2007 National Geographic Society, 

za Slovenijo Založba Rokus Klett. 

Vse pravice pridržane. 

NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir sta 

varovani blagovni znamki . 

Založba Rokus Klett dovoljuje fotokopiranje Priloge. 

V senci ognjenikov 2−5 

Kam s ta starim? 6−7 

Med orjaki 8−11 

Ledeni bojevniki 12−15

2 

V senci ognjenikov (str. 28–51) in Utapljanje v blatu (str. 52–57) 

UPORABNOST 

Geografi ja: 

• 7. razred (Jugovzhodna Azija) 

• geografski krožek 

• turistični krožek 

Zgodovina: 

• 9. razred (Svet po drugi svetovni vojni) 

• zgodovinski krožek 

Izbirni predmeti: 

• Turistična vzgoja (turistične znamenitosti Azije, 

vulkanizem) 

• Verstva in etika (življenje na otokih Indonezije, 

vplivi različnih verstev na ljudi, socialni status 

ljudi na otokih Indonezije) 

CILJI 

Učenec: 

• ob karti Južne Azije opredeli lego Indonezije, 

• umesti čas in kraj nastanka ognjenikov v 

Indoneziji, 

• spozna življenje prebivalcev indonezijske 

pokrajine, 

• ugotovi pomen verovanja v Indoneziji, 

• utemelji pomembnost in posebnost 

indonezijskih vulkanov, 

• spozna učinke izbruhov ognjenikov, 

• spoznava dolgoročen vpliv pepela za pridelek, 

• primerja vplive različnih ognjenikov v 

Indoneziji, 

• ugotovi učinek človeškega delovanja na Javi, 

• razvija različne oblike sporočanja, 

• razvija vzročno-posledično mišljenje. 

MOŽNE AKTIVNOSTI 

• INDIVIDUALNO DELO 

Učenci rešujejo delovne liste, oblikujejo 

miselni vzorec, ki ga skupaj pregledamo ter 

se pogovorimo o težje razumljivih pojmih. Na 

koncu rešijo vprašanja, ki jih sestavljajo v parih. 

• SODELOVALNO UČENJE 

Učence razdelimo v skupine, vsaka skupina 

predela del besedila ter na tabli ali plakatu 

oblikuje vsebino članka. 

Predlagana razdelitev skupin: 

a – ognjenik Bromo, 

b – primerjava delovanja ognjenikov na otoku 

Java, 

c – delovanje Barya – hindujskega svetega moža, 

č – poselitev ljudi na ognjeniških območjih na 

Javi, 

d – vplivi obredov na življenje ljudi, 

e – razlaga novih pojmov (vulkanolog, politik …), 

f – nenaravna nesreča na vzhodu Jave (nanaša 

se na drugi članek). 

Če imamo malo učencev, lahko organiziramo 

delo v dvojicah ali pa skupine družimo. 

• PROJEKTNO DELO 

Učenci s pomočjo članka in informacij v literaturi 

ter na spletu izdelajo projekt (seminarsko 

nalogo, plakat, razstavo), pri katerem raziščejo 

vplive in pomen ognjenikov v Indoneziji. 

SPLETNE STRANI 

http://www.zrss.si/doc/GEO_02%20Ognjeniki% 

20in%20litosferske%20plo%C5%A1%C4% 

8De_n.doc 

http://projekti.svarog.org/vulkani/ 

lega_ognjenikov.html 

http://193.2.37.224/ursic/sloweb/projekti/ 

oddani/396925150.doc 

http://www.spletarna.si/the_news/znanost/ 

vulkani.html 

http://www.eastjava.com/books/bromo/ 

POVZETEK ČLANKA 

Avtor članka je predstavil delovanje ognjenikov 

v Indoneziji. Poudaril je vplive verstev na ljudi 

in ugotavljal, da imajo obredi še vedno močan 

učinek na prebivalce. Predstavil je učinke 

ognjenikov na življenje ljudi – gradnja novih 

hotelov, restavracij in vil iz kamenja in peska, 

ki ga je izvrgel ognjenik. Po drugi strani pa v 

Indoneziji v notranjosti otokov vlada velika 

revščina. Prav tako je slab gospodarski razvoj 

na otoku Bali, zaradi česar odhajajo mlajši 

prebivalci. 

Na otoku Java je prišlo maja 2006 do nenaravne 

nesreče, blatnega vulkana, ki naj bi ga povzročili 

vrtalci pri iskanju zemeljskega plina.

Delovni list 1 V senci ognjenikov 

˚ Dopolni besedilo. 

Za lažje delo so navedene pravilne rešitve, vmes pa se skriva tudi pet nepravilnih, ki jih ne 

smeš uporabiti. 

129, 17.500, 3.000, 40.000, 140.000, aktivno, Borneo, četrt, demografskem, geološkem, Java, 

milijonov, pol, vulkanov, zemlji 

Indonezija je država, v kateri je več kot ____________________ otokov. Indonezija je v 

____________________ smislu najbolj ____________________ območje na ____________________. 

Blizu delujočih ____________________ živi samo na otoku ____________________ 120 

____________________ ljudi. V vsej državi naj bi bilo kar ____________________ delujočih 

ognjenikov. Ognjeniki so zadnje ____________________ tisočletja zahtevali več kot 

____________________ žrtev. 

˚ Odgovori na vprašanja. Pomagaj si z besedilom na straneh 32, 34 in 35. 

Kaj pomeni ime Marapi? __________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Kakšno nalogo opravlja Mbah Marijan? Je pri tem uspešen? _________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Kako Mbah Marijan gleda na ognjeniške izbruhe? __________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Opiši vlogo ognjenikov v mističnih verovanjih Indonezije. ___________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Koliko različnih religij priznava indonezijska vlada in katere? ________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Pojasni stavek “Bhinneka tunggal ika”, vodilni moto Indonezije. _____________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Razmisli, zakaj se ljudje kljub nevarnostim naseljujejo v bližino ognjenikov. __________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

3

4 

˚ Poveži ustrezne trditve. 

Tambora živi 700 prebivalcev 

Batur 92.000 mrtvih 

pepel ni možnosti za zaposlitev 

Made Tusan dolgoročno dobrodošel za pridelek 

˚ Pravilnim trditvam pripiši DA, nepravilne pa popravi. 

Pobočja ognjenika Merapi so posajena z vasmi. 

__________________________________________________________________________________________ 

Z vulkani je prekrito 5 % kopnega. 

__________________________________________________________________________________________ 

Rdeči riž imajo za sveti riž. 

__________________________________________________________________________________________ 

Balijski hindujci opravljajo obred, ki ga imenujejo “melasti”. 

__________________________________________________________________________________________ 

Indonezija ima 300 milijonov prebivalcev. 

__________________________________________________________________________________________ 

Znanstveniki so napovedali izbruh ognjenika leta 2006. 

__________________________________________________________________________________________ 

Verniki so v blato metali živali, da bi pomirili zmaja, ki je povzročil vrtanje. 

__________________________________________________________________________________________ 

Muslimanski učitelj Kamal je med modrima zastavama sedel štiri dni. 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Skiciraj pobočje ognjenika in na njem označi riževa polja in vasi. Razmisli, kaj bi 

se zgodilo, če bi jih zalila lava.

˚ Oblikuj miselni vzorec. 

Ognjeni obroč 

Indonezija 

Pomen obredov 

ŽIVLJENJE LJUDI POD OGNJENIKI 

Militantni islamisti Gospodarske dejavnosti 

na otokih Indonezije 

5

6 

Kam s ta starim? (str. 58–75) in E-odpadki v Sloveniji (str. 76–79) 


Geografi ja: 

• 9. razred (Pitna voda v Sloveniji) 


Biologija: 

• 9. razred (Ekologija) 


• Geografi ja – raziskovanje domačega kraja in 

varstvo njegovega okolja 

• Okoljska vzgoja 

• Multimedija 

CILJI 

Učenec: 

• ugotavlja pomembnost pravilnega ravnanja z 

odpadki, 

• opiše učinke črnih odlagališč na pokrajino, 

• razišče, kje v Sloveniji lahko odlagamo 

izrabljene električne in elektronske naprave, 

• pojasni, zakaj ljudje ponekod tvegajo življenje 

ob brskanju po elektronskih in električnih 

odpadkih, 

• poišče rešitve za varno odlaganje raznovrstnih 

odpadkov, 




• ODLAGANJE ODPADKOV V DOMAČI 

POKRAJINI 

Učenci v okviru rednega pouka geografi je ali 

pri izbirnem predmetu kartirajo stanje, ki je 

povezano z odlaganjem odpadkov v okolici šole, 

domačem kraju … Na TTN v merilu 1 : 5.000, ki 

jih lahko kupimo na Geodetski upravi, označijo 

lokacije smetnjakov, ekoloških otokov, označijo, 

ali gre za smetnjake, ki so skupni za vse vrste 

odpadkov, ali za ločeno zbiranje, postaje za 

zbiranje baterij, zdravil … Raziščejo, kolikokrat 

na teden odvažajo odpadke in kolikokrat na leto 

je organiziran odvoz kosovnih odpadkov. Svoje 

ugotovitve v obliki plakatov, predstavitve v 

PowerPointu ipd. predstavijo sošolcem, staršem 

in tudi širše. 

• RAZŠIRITEV IN POGLOBITEV VSEBINE 

Z učenci obiščemo deponijo za odlaganje 

odpadkov in čistilno napravo. Ob obisku 

učenci spoznajo, kakšno je delo na deponijah 

in kako lahko sami (z ločevanjem odpadkov) 

pripomoremo k hitrejšemu in tudi bolj okolju 

prijaznemu razgrajevanju odpadkov. Učenci 

svoje ugotovitve zapišejo v obliki seminarske 

vaje, plakata, predstavitve v PowerPointu … 

Delo lahko nadgradijo z raziskovanjem divjih 

odlagališč v okolici šole; kartirajo jih, popišejo 

in o tem obvestijo ustrezne službe. Pojasnijo, 

zakaj so divja odlagališča nevarna, še posebej na 

kraških tleh. 

Z učenci v sodelovanju s komunalnim podjetjem 

organizirajmo ekološki dan. V šoli ločeno 

zbirajmo odpadke (papir, plastenke, steklo, 

kartuše, stari računalniki, monitorji …), za 

odvoz se domenimo s komunalnim podjetjem. 

Dogovorimo se z njihovim predstavnikom tudi 

o krajšem predavanju, kako ravnamo z odpadki. 

Na predavanje povabimo tudi starše. 

• DELO V DVOJICAH 

Učenci s pomočjo članka in dodatne literature 

ter interneta pripravijo povzetke o nevarnostih 

električnih in elektronskih odpadkov za ljudi in 

okolje. Svoje ugotovitve predstavijo na razstavi, 

na katero povabijo starše in bližnje prebivalce. 

• FORUM, DISKUSIJA 

Učenci naj izrazijo svoja mnenja o odnosu ljudi 

do odlaganja odpadkov, do potrebe po njihovem 

ločevanju in o nevarnih odpadkih. 

Predstavijo naj argumente za ločevanje 

odpadkov in raziščejo, kam lahko v Sloveniji ob 

nakupu novega električnega aparata odložimo 

starega. 


http://www.jh-lj.si/index.php?p=7&k=1371 

http://www.portalznanja.com/najdi-izobrazevanje/ 

izobrazevanje-opis/?tid=9825&iid=7297 

http://www.pup-saubermacher.si/ 

nevarni_odpadki.php 

http://rcm.rutka.net/Strokovno/recikliraj/ 

rec_kako.htm 

http://www.stat.si/vodic_oglej. 

asp?ID=488&PodrocjeID=27 

http://www.komunala-sevnica.si/ 

dejavnosti_odpadki6.htm 


Članek predstavi aktualen problem ravnanja 

z izrabljenimi električnimi in elektronskimi 

napravami. Avtor ugotavlja, da se s tovrstnimi 

odpadki v razvitem svetu največkrat ravna 

napačno, saj končajo na navadnih odlagališčih 

odpadkov. V Afriki pa so tovrstni odpadki 

vir zaslužka za revne prebivalce; ti kljub 

nevarnim plinom in spojinam brskajo po njih in 

preprodajajo še uporabne ostanke (npr. bakrene 

žice).

Delovni list 1 Kam s ta starim? in E-odpadki v Sloveniji 

˚ Pojasni termin e-odpadki. 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Preberi oba članka in primerjaj ravnanje s tovrstnimi odpadki v manj razvitih in 

razvitih državah. Utemelji, zakaj je tako. 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ S pomočjo slik na straneh 66 in 67 pojasni, zakaj so e-odpadki nevarni. 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Kako ravnanje z e-odpadki urejata slovenska in evropska zakonodaja? 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Razmisli, ali so zakonodajalci dosegli svoj namen. 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Razloži potrebo po recikliranju vseh odpadkov. Opiši, katere odpadke (in kako) 

reciklirate doma, v šoli … 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

7

8 

Med orjaki (str. 80–97) 


Biologija: 

• Življenjska pestrost – sistematika in evolucija 

• Ekologija 

• Anatomija 

Državljanska vzgoja in etika: 

• Vedenjski vzorci 

CILJI 

Učenec: 

• spozna življenje in socialno vedenje nižinskih 

goril, 

• seznani se z drugimi človeku podobnimi 

opicami, 

• razmišlja o evoluciji človeka, 

• ugotovi razloge za ogroženost goril, 




• OPAZOVANJE ŽIVALSKEGA VEDENJA 

Namen obiska v živalskem vrtu naj bo 

opazovanje vedenja posameznih živali/živalskih 

skupin. Ob prihodu v živalski vrt naj se učenci 

razdelijo v manjše skupine in učitelj naj vsaki 

določi žival/skupino živali, ki jih bodo opazovali. 

Kot dober opazovalec vedenja živali mora 

biti opazovalec čim manj v dejanskem stiku z 

opazovano živaljo. Opazovalec mora biti čim bolj 

nepremičen, da ga žival sprejme kot del svojega 

okolja. Učenci naj žival/skupino živali opazujejo 

petkrat, vmes naj bo po pet minut odmora. Vsa 

opažanja naj zapišejo v delovni list. Po vrnitvi 

v šolo naj učenci pripravijo končno poročilo. V 

razredu naj primerjajo odkritja drugih skupin. 

Lahko pripravijo tudi plakate o izbrani živali/ 

živalski skupini. 

Nalogo lahko izdelajo učenci tudi individualno 

doma. V zimskem času je dobra možnost za 

opazovanje ptic, če jim pripravimo ustrezna 

krmišča. V razredu se pomenite, kakšna hrana je 

primerna za posamezne ptice, kako pticam hrano 

postrežemo (priprava krmilnic, pogač ...). Učenci 

naj nato doma pripravijo ustrezna krmišča. 

Opazujejo naj, katere ptice prihajajo na krmišče, 

kdaj opazijo, da smo jim postregli s hrano, kako 

se hranijo, kdaj se hranijo ipd. Vsa opažanja 

naj zapisujejo. Po določenem času (mesec dni, 

spomladi ...) naj pripravijo poročila; v razredu jih 

preglejte in pokomentirajte. 

• DELO V DVOJICAH 

S to nalogo bodo učenci razumeli pomen 

oprijemalnega palca. Za delo potrebujete 

zobotrebce, lepilni trak in štoparico. 

Učenci naj se razdelijo v pare. Na šolsko klop 

naj stresejo zobotrebce. Eden od učencev naj 

zobotrebce čim hitreje pobere, drugi učenec 

pa naj v tabelo v delovnih listih zapiše, koliko 

časa je porabil, da je pobral vse. Zobotrebce 

naj učenec pobira trikrat; nato naj izračunata 

povprečen čas, ki je bil potreben za dokončanje 

naloge. Učenca nato obrneta vlogi in ponovita 

vajo. 

V drugem delu naloge naj učenca vajo izdelata 

tako, da si pred pobiranjem zobotrebcev z 

lepilnim trakom zalepita skupaj palec in kazalec. 

Znova naj zapišeta čas, izračunata povprečen čas 

in zamenjata vlogi. 

Po končani nalogi v razredu skupaj razmislite o 

evoluciji oprijemalnega palca. 

• FORUM 

Učenci naj izrazijo svoja mnenja o odnosu ljudi 

do živali, skupaj z divjimi živalmi in živalmi, ki jih 

gojimo za raziskovanje in hrano. Razpravljajo naj 

tudi o ogroženih vrstah organizmov in o možnih 

kontroverznostih, ki lahko nastanejo zaradi 

uvrstitve organizmov na rdeče sezname. Pred 

debato naj učenci zberejo mnenja in gradiva 

pri organizacijah, ki se ukvarjajo z varovanjem 

narave, organizacij za zaščito in pravice živali, 

pri vegetarijancih, živalskem vrtu, raziskovalnih 

institucijah, ki za raziskave uporabljajo živali, 

in farmah, kjer se ukvarjajo z intenzivno prirejo 

živali. 


http://www.arso.gov.si/podro~cja/narava/podatki/ 

vrste_ogrozene.html 

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid= 

200282&stevilka=4055 

http://www.cites.org/ 

http://www.zrsvn.si/sl/ 

http://en.wikipedia.org/wiki/Gorilla 

http://www.biologija.org/vpr/2-bclo-primati.pdf 


Družina zahodnih nižinskih goril še vedno 

dokaj brezskrbno in urejeno živi v zavarovanem 

pragozdu na obeh straneh meje med Republiko 

Kongo in Srednjeafriško republiko.

Delovni list 1 Med orjaki 

˚ Opazuj živali. Za vsako opazovanje uporabi svoj list. 

ZAPOREDNA ŠTEVILKA OPAZOVANJA 

Slovensko ime živali 

Latinsko ime živali 

Opis habitata 

Čas opazovanja 

Ali so živali v skupini ali posamezno? 

Če so v skupini, kako velika je? 

Ali živali v skupini med sabo 

komunicirajo? Če da, kako? 

Ali obstaja v skupini vodilna žival? 

Razloži. 

Ali je v skupini kaj mladičev? 

Če da, opišite njihovo vedenje. 

Ali se samice vedejo drugače kot samci? 

Če da, kako? 

Ali se živali oglašajo? 

Če da, opišite. 

Ali opazovane živali reagirajo na 

navzočnost ljudi. Če da, kako? 

Ali lahko iz opazovanj zasledite določen 

vzorec gibanj? 

˚ V pravokotnik skicirajte tloris opazovane površine. Označite mesta, kjer so 

voda, hrana, skrivališča … Z ustreznimi oznakami živali označite mesto, kjer je 

posamezna žival v opazovanem času. 

9

10 

˚ Oprijemalni palec. V spodnjo tabelo zapiši čas, v katerem si pobral 20 

zobotrebcev, raztresenih po mizi, s prostimi prsti ter z zlepljenima palcem in 

kazalcem. Izračunaj povprečni čas iz treh poskusov. 

Prost palec 

Zlepljen palec 

1. čas 2. čas 3. čas Povprečni čas 

Razmisli o evoluciji oprijemalnega palca pri primatih in svoja razmišljanja zapiši. _____________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Kako se zgradba spodnjega dela roke pri človeku in primatih razlikuje od zgradbe tega 

območja na prednjih okončinah pri drugih živalih? _________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ V ustreznih virih razišči in nato odgovori, kdo sta Dian Fossey in Jane Goodall. 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Preberi članek in odgovori na vprašanja. 

Kaj v pigmejskem mbenzelskem jeziku pomeni “Kingo”? ___________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Število goril v naravi hitro upada. Poglavitna vzroka za njihovo izumiranje sta ________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Primerjaj trajanje nosečnosti, število mladičev in čas dojenja ter skrbi za naraščaj med 

zahodnimi nižinskimi gorilami in človekom. ________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________

˚ S pomočjo učitelja in ustreznih virov razišči, katere so človeku najbolj sorodne 

opice. 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ V ustreznih virih razišči in nato odgovori. 

Kaj je CITES? _____________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Kako bi po tvojem defi nirali ogroženo vrsto organizma? Svoje mnenje primerjaj 

z ustreznimi viri. Če se razlikuje, poskušaj razlike komentirati. 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Ko boš usvojil(a) pojem “rdeči seznam”, si na ustreznih spletnih straneh oglej 

rdeče sezname organizmov v Sloveniji. Odgovori na spodnja vprašanja. 

Kaj je rdeči seznam? ______________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Katere kategorije ogroženosti vključuje rdeči seznam? _______________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Koliko sistematskih kategorij je v rdečih seznamih slovenskih vrst? ___________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Katere oznake se uporabljajo za posamezno kategorijo ogroženosti? _________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Razmisli, kako bi lahko ti prispeval(a) k ohranitvi ogroženih živalskih vrst. 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

11

12 

Ledeni bojevniki (str. 98–113) 


Geografi ja: 

• 7. razred (Južna in Jugovzhodna Azija) 


Zgodovina: 

• 9. razred (Svet po drugi svetovni vojni) 


• Življenje človeka na zemlji (Človek in gorski 

svet) 

• Šport za zdravje 

• Šport za sprostitev 

• Multimedija 

CILJI 

Učenec: 

• določi geografsko lego Himalaje, opiše 

značilnosti površja najvišjega gorstva na zemlji 

ter ugotovi značilnosti gorskega podnebja, 

• našteje države, v katerih leži Himalaja, 

• opiše vzroke za navdušenje Poljakov za 

zimske alpinistične odprave v Himalajo, 

• našteje najpomembnejše poljske alpiniste in 

njihove odprave v Himalajo, 

• primerja položaj poljskih alpinistov v 

osemdesetih letih 20. stoletja s statusom 

poljskih alpinistov po padcu komunizma po 

letu 1989, 




• INDIVIDUALNO DELO 

Učenci rešujejo delovne liste, ki jih potem skupaj 

pregledamo ter se pogovorimo ob nerazumljivih 

oz. težje razumljivih stvareh. Učenci rešujejo 

delovne liste, nato jih pregledajo skupaj z 

učiteljem. 

• SODELOVALNO UČENJE 

Učence razdelimo v skupine; vsaka obdela 

del besedila in na plakatu ali tabli oblikuje 

miselni vzorec o vsebini članka. Na koncu 

delo pregledamo ter se pogovorimo o težje 

razumljivih stvareh. 

Predlagana razdelitev skupin: 

A – naravnogeografske značilnosti najvišjega 

mladonagubanega gorstva na zemlji 

– Himalaje; 

B – zgodovinski pregled alpinističnih odprav 

in osvajanje najvišjih gora v Himalaji, še 

posebej “gole gore” oziroma gore Nanga 

Parbat; 

C – velika prizadevanja vodilnih poljskih 

alpinistov po osvojitvi vrhov Himalaje 

v zimskih razmerah in uresničitev cilja 

– osvojiti vseh 14 osemtisočakov; 

Č – opis zadnje, neuspešne zimske alpinistične 

odprave poljskih alpinistov na Nanga Parbat. 

• RAZŠIRITEV IN POGLOBITEV VSEBINE 

Z učenci se napotimo v računalniško učilnico in 

tam z brskanjem po spletnih straneh poiščemo 

slike Nanga Parbata in drugih gora v Himalaji. 

Učenci primerjajo površje in podnebje Himalaje 

s podobnim alpskim gorovjem v Evropi. 

• PROJEKTNO DELO 

Učenci v okviru pouka geografi je ali izbirnega 

predmeta pripravijo projekt, v katerem bodo 

predstavili najpomembnejše slovenske 

alpiniste, ki so osvajali vrhove Himalaje. Učenci 

v skupinah predstavijo najpomembnejše 

slovenske odprave, naštejejo alpiniste, 

osemtisočake v Himalaji, ki so jih osvojili 

slovenski alpinisti. 

Predstavijo tudi zgodovino alpinizma in 

alpinistično opremo. 


http://sl.wikipedia.org/wiki/Himalaja 

http://sl.wikipedia.org/wiki/Osemtiso%C4%8Dak 

http://sl.wikipedia.org/wiki/Mount_Everest 

http://www.nationalgeographic.com/everest/ 

http://www.nanga-parbat.org/en/index.html 

http://www.natalex.com.pl/wielickipl.html 

http://www.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/ 

fatur_lucija/default.htm 

http://www.humar.com/ 

http://members.magnet.at/ssz/everest5003.htm 


Avtor opisuje dogodke ob zadnji poljski 

alpinistični odpravi na goro Nanga Parbat v 

Himalaji v začetku leta 2007. Člani odprave so 

morali prenašati strupen mraz, ledene vetrove, 

snežne plazove. Kljub vsem naporom se je 

odprava končala neuspešno. Poljskim alpinistom 

ni uspelo priplezati na vrh. Predstavljena je 

zgodovina alpinističnih odprav v Himalajo in 

osvajanja najvišjih vrhov na zemlji. 

Zaradi velikega poguma, mraza, vetrov in 

plezanja v zimskem času se je poljskih alpinistov 

prijelo ime Ledeni bojevniki.

Delovni list 1 Ledeni bojevniki 

˚ Dopolni karto Južne Azije. 

Na zemljevidu Južne Azije: 

• pobarvaj gorovje Himalajo ter države, 

v katerih leži gorstvo, 

• vpiši imena držav. 

˚ Preberi besedilo na straneh 102 in 103. 

V kakšnih vremenskih razmerah so se znašli člani poljske alpinistične odprave v januarju 2007? 

___________________________________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________________________________ 

Kako se imenuje gora, ki jo želijo preplezati poljski alpinisti? Zakaj so si jo izbrali za svoj cilj? 

___________________________________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________________________________ 

˚ Dopolni stavke. 

Prvi alpinistični vzpon na goro ____________________ je bil že leta ____________________ . Vzpon 

se je za angleškega alpinista ____________________ končal neuspešno. ____________________ 

alpinistov je v naslednjih štirih odpravah izgubilo življenje, dokler ni leta ____________________ 

avstrijskemu alpinistu ________________________________________ uspelo, da je priplezal na vrh. 

˚ Odgovori. 

Pojasni vzroke, zakaj poljski alpinisti niso sodelovali v osvajanjih gora Himalaje v 2. polovici 

20. stoletja. ______________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Napiši ime enega prvih in vodilnih poljskih alpinistov, ki se je navdušil zlasti za zimski 

alpinizem. _______________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

13

14 

Kje je opravljal svoje prve zimske vzpone? _________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Pojasni, zakaj je 17. februar 1980 eden najpomembnejših mejnikov v sodobni zgodovini 

alpinizma. _______________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Oglej si sliki na straneh 104 in 105. 

V kateri državi leži Nanga Parbat? _________________________________________________________ 

Napiši nadmorsko višino gore Nanga Parbat ter poimenuj najznamenitejšo steno gore. _______ 

__________________________________________________________________________________________ 

Zakaj si alpinistične odprave postavljajo bazne tabore? Kako se imenujejo pomočniki, ki 

alpinistom pomagajo nositi opremo do baznih taborov? ____________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Dopolni stavke. 

Vodja poljske odprave na Nanga Parbat je ________________________________________ . 

Leta 1980 je bil član odprave, ki je prva pozimi stopila na najvišjo goro na zemlji, 

____________________ , hkrati pa je tudi peti človek na svetu, ki je osvojil vseh 

____________________ osemtisočakov. 

Reši naloge s pomočjo atlasa, 

leksikona, enciklopedije, interneta ... 

Kdo je bil prvi človek, ki je priplezal na 

vrh Mount Everesta? Kdaj? 

_____________________________________ 

_____________________________________ 

Poimenuj alpinista, ki je prvi preplezal 

vseh 14 osemtisočakov. 

_____________________________________ 

_____________________________________ 

Kdaj so slovenski alpinisti osvojili 

Mount Everest? 

_____________________________________ 

_____________________________________ 

Reši naloge s pomočjo atlasa, 

leksikona, enciklopedije, interneta ... 

Veliko uspeha pri alpinističnih 

osvajanjih gore Nange Parbat imajo 

tudi slovenski alpinisti. Poimenuj prva 

dva slovenska alpinista, ki sta goro 

preplezala. 

_____________________________________ 

_____________________________________ 

_____________________________________ 

_____________________________________ 

Poimenuj slovenskega alpinista, ki je 

leta 2005 poskušal priplezati na vrh 

gore Nanga Parbat. 

_____________________________________

˚ Preberi besedilo na straneh 108 in 109 ter 112 in 113. 

Zakaj so bila osemdeseta leta 20. stoletja zlata leta poljskega alpinizma? 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Zakaj so se Poljaki odločili, da bodo v Himalaji plezali predvsem pozimi? 

__________________________________________________________________________________________ 

Kakšen cilj so si zadale njihove alpinistične odprave? 

__________________________________________________________________________________________ 

Zakaj so poljske alpiniste poimenovali Ledeni bojevniki? 

__________________________________________________________________________________________ 

Kakšne spremembe so se zgodile na Poljskem po letu 1989? 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Kako so si Poljaki fi nancirali svoje alpinistične odprave v Himalajo? 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Razmisli in odgovori. 

Pomembno vlogo pri nadaljnjih osvajanjih Himalaje ima nedvomno Zimski manifest iz leta 

2002. Kakšno je osnovno sporočilo tega manifesta? ________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Skiciraj dele alpinistične opreme in pojasni, zakaj se posamezen del uporablja. 

15

POSTANITE POVERJENIK REVIJE 

NATIONAL GEOGRAPHIC 

SLOVENIJA 

Če na šoli še nimate poverjenika za revijo National Geographic, 

Vas vabimo, da to postanete. 

Vsak mesec boste prejeli to izjemno revijo brezplačno, 

deležni pa boste tudi drugih ugodnosti. 

VSE INFORMACIJE V ZVEZI S POVERJENIŠTVOM 

IN NAROČILI NA REVIJO SO VAM NA VOLJO 

NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 19 22. 

Prijave za poverjeništvo revij National Geographic 

sprejema Matic Karlovšek po telefonu številka 01 513 46 43 

ali e-pošti: matic.karlovsek@rokus-klett.si. 

¸ 

UGODNOSTI POVERJENIŠTVA 

Če zberete do 5 naročnin, Vam bomo poslali darilo, 

komplet razglednic National Geographica, 

¸ 

za zbranih 6 do 10 naročil boste leto dni 

brezplačno prejemali en izvod revije National Geographic, 

¸ 

za vsakih dodatnih 10 zbranih naročil boste leto dni 

brezplačno dobivali še dodaten izvod revije National Geographic; 

lahko ga boste podarili prijateljem, sodelavcem ali sorodnikom.

01-08 NGM PRILOGA OS.indd - National Geographic

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?