Poročilo o medijskih objavah - 28.5.2013 - ZAPS

28.5.2013 Delo
Stran/Termin: 15
Naslov:
Avtor:
Rubrika/Oddaja: KULTURA Žanr:
Površina/Trajanje: 749,02 Naklada: 59.328,00
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, ARHITEKTURNI NATEČAJ
Veliko načrtov in stroškov za nič
SLOVENIJA
Spodletel projekt Maribora V treh letih so za načrt nove umetnostne galerije na mariborski mestni občini zapravili okoli 2, 6 milijona evrov
Evropsko prestolnico kulture
(EPK), ki je leta 2012 potekala
v Mariboru, so mnogi videli
kot priložnost, da mesto ob
Dravi dobi delujočo kulturno
infrastrukturo. Po koncu EPK
so v Mariboru ostale gradbene
in finančne luknje pa tudi tožbe.
Kakšna je prihodnost mariborskih
kulturnih projektov?
JELA KREČIČ
Spomnimo, da je bil najbolj drzno
in velikopotezno zamišljen projekt
za kulturno središče MAKS na desnem
bregu Drave. Načrtovati so
ga začeli leta 2010, podprlo pa ga
je tudi prejšnje občinsko vodstvo s
Francem Kanglerjem na čelu ter k
vodenju te ustanove povabilo reži
serja Tomaža Pandurja.
Danes so edina sled tega projekta
gradbena jama, ki ovira promet,
in dolgovi. Arhitekti iz biroja Sadar
+ Vuga, ki so načrtovali MAKS,
poskušajo zdaj na sodišču doseči
poplačilo stroškov, in sicer od Me
stne občine Maribor (MOM) in
občinskega podjetja ZIM zahtevajo
poplačilo dolga v višini 650. 000
evrov. Po poročanju STA na občini,
ki jo zdaj vodi župan Andrej
Fištravec, menijo, da arhitekturni
pisarni ne dolgujejo ničesar, saj so
arhitekti sklenili pogodbo z družbo
ZIM.
V državnem interesu
Občina je medtem odstopila od
projekta MAKS. Vprašanje, ki ostaja
odprto, je, kakšni so načrti z začetimi
in načrtovanimi kulturnimi
projekti, kot sta bila denimo ume
stitev Umetnostne galerije Maribor
(UGM), ki si že desetletja prizadeva
za nove, ustrezne prostore, v
MAKS in izgradnja nove splošne
knjižnice.
Oba projekta sta sicer vključena
v osnutek nacionalnega progra¬
Veliko načrtov in stroškov za nič
ma za kulturo 20132016, občina
pa namerava k izvedbi obeh
investicij privabiti še ministrstvo
za gospodarski razvoj in
tehnologijo v okviru regionalnih
razvojnih programov za obdobje
20142020.
»Glede na dejstvo, da gre za investiciji
širšega regionalnega pomena,
MOM pričakuje sofinanciranje
iz naslova evropskih in državnih
sredstev. Začetek investicije in terminski
načrt izvedbe investicij bo
pripravljen na podlagi zagotovitve
ustreznih virov financiranja, je
zapisala Tatjana Štelcer, ki je zadolžena
za odnose z javnostjo na
MOM.
Na ministrstvu za kulturo podobno
kot MOM priznavajo širši
pomen obeh projektov. »Umestitev
projektov v evropsko finančno
perspektivo 20142015 bo odvisna
zlasti od tega, ali bo MOM pripravil
projektno dokumentacijo do točke,
da bosta projekta izvedljiva,
je zapisal Mihael Čepeljnik, ki je
zadolžen za stike z javnostjo na ministrstvu.
Še ena stara zgodba
UGM že desetletja potrebuje
ustreznejše prostore za opravljanje
svoje dejavnosti. Nekaj časa so
razmišljali o širitvi v okviru lokacije,
na kateri so zdaj, tj. v dvorcu
na Strossmayerjevi 6, v povezavi z
nekdanjim celestinskim samostanom
na Koroški 26.
Leta 2009 so organizirali veliki
mednarodni arhitekturni natečaj
za novo zgradbo mariborske UGM
ter ureditev dravskega nabrežja in
postavitev novega mostu oziroma
brvi čez Dravo. Na natečaju za
UGM, na katerega je prispelo več
kot dvesto načrtov iz vsega sveta,
sta zmagala madžarska arhitekta
Tamas Levai in Agnes Joszai. Celotna
izvedba natečaja (torej skupaj
z mostom in ureditvijo nabrežij) je
občino stala 298. 900 evrov.
POROČILO
Že leto kasneje so na ta načrt pozabili
in začeli načrtovati nesrečni
MAKS mariborsko kulturno središče.
Zamisli so bile velikopotezne.
Razprostiral naj bi se na petnajst
tisoč kvadratnih metrih, od
tega bi na okoli šest tisoč metrov
površin stali dve dvorani s po 650
sedeži, večfunkcionalni uprizoritveni
in prezentacijski prostor, galerija,
manjše dvorane, restavracije
in izbrane trgovine, v njem naj bi
delovali še kinoteka, mednarodni
umetniški inštitut, filmski ateljeji
Vrednost tega projekta so ocenjevali
na 24 milijonov evrov. Zgradilo
se ni nič, dolgovi arhitektom, ki so
pripravili načrte, ostajajo.
Ko je postalo jasno, da v teh okvirih
MAKSA ni mogoče realizirati, so
se na občini poigravali z idejo, da bi
UGM umestili na polovično površino
načrtovanega objekta. Občina
je za izgradnjo nove UGM, ki je ni,
od leta 2010 do 2013 vložila okoli
2, 6 milijona evrov (glej tabelo).
Nazaj k prvotnim načrtom
Oba projekta: načrt za novo UGM
in MAKS sta zdaj stvar preteklosti.
»Reševanje prostorske problematike
UGM je prioritetno zaradi
neustreznih pogojev za delovanje
galerije v sedanjih prostorih, spo¬
ročajo z MOM. Prepričani
so, da
bi izvedba projekta UGM v delno
izvedenem projektu MAKS pomenila
izjemno visoke stroške,
zato ponovno proučujejo druge
možne lokacijske rešitve, kot sta na
primer obnova in rekonstrukcija
sedanje stavbe dvorca v povezavi z
nekdanjim samostanom, ki so jo v
preteklosti že obravnavali kot možno
rešitev za galerijo.
»Projekt obnove sedanje stavbe
UGM je bil pripravljen leta 2006,
vendar takrat ni bil v celoti usklajen
z zahtevami varstva kulturne
dediščine. Odločitve o tej ali drugih
možnih lokacijah ter spreminjanju
investicijskega projekta morajo
temeljiti na ustrezni investicijski
dokumentaciji in bodo sprejete po
predvidenih postopkih, so sporočili
z občine.
3