Poročilo o medijskih objavah - 28.5.2013 - ZAPS

Poročilo
medijskih objav
28.05.2013
Objave v poročilu:
Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10,
fax: +386 2 25 040 18, e-mail: press@pressclip.si, www.pressclip.si

KAZALO - zbirni list objav
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
28.5.2013 Delo Stran/Termin: 15 SLOVENIJA
Naslov: Veliko načrtov in stroškov za nič
Vsebina: Spodletel projekt Maribora. V treh letih so za načrt nove umetnostne galerije na mariborski
mestni občini zapravili okoli 2, 6 milijona evrov
Avtor:
Rubrika, Oddaja: KULTURA Žanr: POROČILO Naklada: 59.328,00
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, ARHITEKTURNI NATEČAJ
28.5.2013 Dnevnik Stran/Termin: 10 SLOVENIJA
Naslov: Natečaj za skladišča soli razburil arhitekte
Vsebina: Urejanje Portoroža
Avtor: Tatjana Tanackovič
Rubrika, Oddaja: SLOVENIJA Žanr: POROČILO Naklada: 46.260,00
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN PROSTOR
28.5.2013 Slovenske novice Stran/Termin: 14 SLOVENIJA
Naslov: Stara kozjanska arhitektura
Vsebina: Arhitekt Andrej Prajer se je več let poglabljal v staro kozjansko arhitekturo. Rezultat
raziskovanja je knjiga, v kateri je predstavil kar 150 starih kozjanskih stavb.
Avtor: A. K.
Rubrika, Oddaja: RAJ DOMA Žanr: POROČILO Naklada: 92.805,00
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT
27.5.2013 ABC Stran/Termin: 14 SLOVENIJA
Naslov: Četrta razvojna os na preizkošnji
Vsebina: V okviru 4. razvojne osi je že od leta 2006 dalje potekalo umeščanje državne ceste Cerkno
-Hotavlje v prostor, dokler ni bil sam postopek priprave državnega prostorskega načrta
presenetljivo ustavljen na 55. seji Vlade Republike Slovenije 19. marca 2013, tako rekoč na
Avtor: Samo Bevk
Rubrika, Oddaja: / Žanr: POROČILO Naklada: 6.800,00
Gesla: DPN
27.5.2013 Kamniške Novice Stran/Termin: 4 SLOVENIJA
Naslov: Kaj se dogaja s kamniškim stražnim stolpom?
Vsebina: Kamnik Svetnico Ano Marijo Suhoveršnik zanima, kaj se dogaja s projektom obnove
stražnega stolpa na Malem gradu?
Avtor:
Rubrika, Oddaja: NA KRATKO IZ KAMNIKA Žanr: POROČILO Naklada: 29.500,00
Gesla: PGD
1.6.2013 Naš dom Stran/Termin: 96 SLOVENIJA
Naslov: POD SKUPNO STREHO
Vsebina: Moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov do 15. septembra 2013 Muzej za
arhitekturo in oblikovanje Pot na Fužine 2, Ljubljana www. mao. si
Avtor:
Rubrika, Oddaja: NEZAMUDITE Žanr: NAPOVEDNIK Naklada: 8.400,00
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT
1

20.10.2010 www.siol.net Stran/Termin: SLOVENIJA
Naslov: Zaha Hadid – ena redkih priznanih arhitektk
Vsebina: Zaha Hadid je Iračanka, priseljena v London in edina dobitnica najprestižnejše nagrade na
področju arhitekture – Pritzkerjeve nagrade.
Avtor: J. P.
Rubrika, Oddaja: Žanr: SPLETNI Naklada:
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT
2

28.5.2013 Delo
Stran/Termin: 15
Naslov:
Avtor:
Rubrika/Oddaja: KULTURA Žanr:
Površina/Trajanje: 749,02 Naklada: 59.328,00
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, ARHITEKTURNI NATEČAJ
Veliko načrtov in stroškov za nič
SLOVENIJA
Spodletel projekt Maribora V treh letih so za načrt nove umetnostne galerije na mariborski mestni občini zapravili okoli 2, 6 milijona evrov
Evropsko prestolnico kulture
(EPK), ki je leta 2012 potekala
v Mariboru, so mnogi videli
kot priložnost, da mesto ob
Dravi dobi delujočo kulturno
infrastrukturo. Po koncu EPK
so v Mariboru ostale gradbene
in finančne luknje pa tudi tožbe.
Kakšna je prihodnost mariborskih
kulturnih projektov?
JELA KREČIČ
Spomnimo, da je bil najbolj drzno
in velikopotezno zamišljen projekt
za kulturno središče MAKS na desnem
bregu Drave. Načrtovati so
ga začeli leta 2010, podprlo pa ga
je tudi prejšnje občinsko vodstvo s
Francem Kanglerjem na čelu ter k
vodenju te ustanove povabilo reži
serja Tomaža Pandurja.
Danes so edina sled tega projekta
gradbena jama, ki ovira promet,
in dolgovi. Arhitekti iz biroja Sadar
+ Vuga, ki so načrtovali MAKS,
poskušajo zdaj na sodišču doseči
poplačilo stroškov, in sicer od Me
stne občine Maribor (MOM) in
občinskega podjetja ZIM zahtevajo
poplačilo dolga v višini 650. 000
evrov. Po poročanju STA na občini,
ki jo zdaj vodi župan Andrej
Fištravec, menijo, da arhitekturni
pisarni ne dolgujejo ničesar, saj so
arhitekti sklenili pogodbo z družbo
ZIM.
V državnem interesu
Občina je medtem odstopila od
projekta MAKS. Vprašanje, ki ostaja
odprto, je, kakšni so načrti z začetimi
in načrtovanimi kulturnimi
projekti, kot sta bila denimo ume
stitev Umetnostne galerije Maribor
(UGM), ki si že desetletja prizadeva
za nove, ustrezne prostore, v
MAKS in izgradnja nove splošne
knjižnice.
Oba projekta sta sicer vključena
v osnutek nacionalnega progra¬
Veliko načrtov in stroškov za nič
ma za kulturo 20132016, občina
pa namerava k izvedbi obeh
investicij privabiti še ministrstvo
za gospodarski razvoj in
tehnologijo v okviru regionalnih
razvojnih programov za obdobje
20142020.
»Glede na dejstvo, da gre za investiciji
širšega regionalnega pomena,
MOM pričakuje sofinanciranje
iz naslova evropskih in državnih
sredstev. Začetek investicije in terminski
načrt izvedbe investicij bo
pripravljen na podlagi zagotovitve
ustreznih virov financiranja, je
zapisala Tatjana Štelcer, ki je zadolžena
za odnose z javnostjo na
MOM.
Na ministrstvu za kulturo podobno
kot MOM priznavajo širši
pomen obeh projektov. »Umestitev
projektov v evropsko finančno
perspektivo 20142015 bo odvisna
zlasti od tega, ali bo MOM pripravil
projektno dokumentacijo do točke,
da bosta projekta izvedljiva,
je zapisal Mihael Čepeljnik, ki je
zadolžen za stike z javnostjo na ministrstvu.
Še ena stara zgodba
UGM že desetletja potrebuje
ustreznejše prostore za opravljanje
svoje dejavnosti. Nekaj časa so
razmišljali o širitvi v okviru lokacije,
na kateri so zdaj, tj. v dvorcu
na Strossmayerjevi 6, v povezavi z
nekdanjim celestinskim samostanom
na Koroški 26.
Leta 2009 so organizirali veliki
mednarodni arhitekturni natečaj
za novo zgradbo mariborske UGM
ter ureditev dravskega nabrežja in
postavitev novega mostu oziroma
brvi čez Dravo. Na natečaju za
UGM, na katerega je prispelo več
kot dvesto načrtov iz vsega sveta,
sta zmagala madžarska arhitekta
Tamas Levai in Agnes Joszai. Celotna
izvedba natečaja (torej skupaj
z mostom in ureditvijo nabrežij) je
občino stala 298. 900 evrov.
POROČILO
Že leto kasneje so na ta načrt pozabili
in začeli načrtovati nesrečni
MAKS mariborsko kulturno središče.
Zamisli so bile velikopotezne.
Razprostiral naj bi se na petnajst
tisoč kvadratnih metrih, od
tega bi na okoli šest tisoč metrov
površin stali dve dvorani s po 650
sedeži, večfunkcionalni uprizoritveni
in prezentacijski prostor, galerija,
manjše dvorane, restavracije
in izbrane trgovine, v njem naj bi
delovali še kinoteka, mednarodni
umetniški inštitut, filmski ateljeji
Vrednost tega projekta so ocenjevali
na 24 milijonov evrov. Zgradilo
se ni nič, dolgovi arhitektom, ki so
pripravili načrte, ostajajo.
Ko je postalo jasno, da v teh okvirih
MAKSA ni mogoče realizirati, so
se na občini poigravali z idejo, da bi
UGM umestili na polovično površino
načrtovanega objekta. Občina
je za izgradnjo nove UGM, ki je ni,
od leta 2010 do 2013 vložila okoli
2, 6 milijona evrov (glej tabelo).
Nazaj k prvotnim načrtom
Oba projekta: načrt za novo UGM
in MAKS sta zdaj stvar preteklosti.
»Reševanje prostorske problematike
UGM je prioritetno zaradi
neustreznih pogojev za delovanje
galerije v sedanjih prostorih, spo¬
ročajo z MOM. Prepričani
so, da
bi izvedba projekta UGM v delno
izvedenem projektu MAKS pomenila
izjemno visoke stroške,
zato ponovno proučujejo druge
možne lokacijske rešitve, kot sta na
primer obnova in rekonstrukcija
sedanje stavbe dvorca v povezavi z
nekdanjim samostanom, ki so jo v
preteklosti že obravnavali kot možno
rešitev za galerijo.
»Projekt obnove sedanje stavbe
UGM je bil pripravljen leta 2006,
vendar takrat ni bil v celoti usklajen
z zahtevami varstva kulturne
dediščine. Odločitve o tej ali drugih
možnih lokacijah ter spreminjanju
investicijskega projekta morajo
temeljiti na ustrezni investicijski
dokumentaciji in bodo sprejete po
predvidenih postopkih, so sporočili
z občine.
3

28.5.2013 Delo Stran/Termin: 15
SLOVENIJA
Bo Umetnostna galerija Maribor (UGM) po raznih preigranih in nerealiziranih scenarijih (na fotografiji je nagrajeni projekt nove UGM madžarskih
arhitektov) vendarle ostala tam, kjer je? Foto arhiv UGM
Porabljena občinska sredstva
za novo Umetnostno galerijo Maribor (UGM)
med leti 2010 in 2013*
stroški pripravljalnih del 12. 855
stroški projektiranja Tarka, d. o. o. 213. 840
projektiranje v okviru sofinancerske pogodbe
stroški nakupa zemljišča
tehnično svetovanje in nadzor v skladu s pogodbo o sofinanciranju
633. 655
687. 456
283. 760
pripravljalna gradbena dela 378. 649
obračun stroškov financiranja zalog
445. 475
skupaj 2. 655. 689
V tabelo niso vključeni stroški mednarodnega arhitekturnega natečaja,
saj je ta poleg izgradnje galerije vključeval tudi ureditev nabrežij in načrt za most.
Vir: Mestna občina Maribor delo
4

28.5.2013 Dnevnik
Stran/Termin: 10
Naslov:
Avtor:
Natečaj za skladišča soli razburil arhitekte
Tatjana Tanackovič
Rubrika/Oddaja: SLOVENIJA Žanr:
Površina/Trajanje: 455,01 Naklada: 46.260,00
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN PROSTOR
Urejanje Portoroža
Natečaj za skladišča
soli razburil arhitekte
Tatjana Tanackovič
Skladišča soli v Portorožu naj bi v prihodnjih
Fotografija: Tatjana Tanackovič
POROČILO
letih dobila novo vsebino.
SLOVENIJA
5

28.5.2013 Dnevnik Stran/Termin: 10
Razpis za najboljšo idejo, kaj naj
občina Piran uredi na območju
nekdanjih skladišč soli v
Portorožu, je po oceni Zbornice za
arhitekturo in prostor izrazito
sporen. Na občini mirijo, da zbirajo
zgolj ideje in da se bodo pri
razpisu natečaja gotovo povezali
tudi z arhitekturno zbornico.
Portorož. Območje skladišč soli v Portorožu,
kjer se sol že nekaj let ne skladišči
več, naj bi v naslednjih letih dobilo
novo vsebino. Na piranski občini si
želijo prostor nameniti kulturnim, turističnim
in družbenim dejavnostim.
Ker pa gre za izjemno pomemben prostor
tik ob morju, ki ima velik prostorski
in razvojni potencial, je občina javno
pozvala ljudi, naj jim do 17. junija
sporočijo njihove ideje. Najboljšo idejo
bodo nagradili s 500 evri, predsednik
komisije, ki bo izbrala najboljšo idejo,
pa je župan Peter Bossman.
Omenjeni poziv pa je neprijetno
presenetil Zbornico za arhitekturo in
prostor, kjer so prepričani, da je izrazito
sporen in da ga je zato treba razveljaviti.
V zbornici namreč menijo, da
je nesorazmeren in zavajajoč, da se
izogiba veljavnim predpisom ter da ne
upošteva zakona o javnem naročanju.
Glede na vsebino naloge in pričakovano
vsebino natečajnega elaborata
da bodo kandidati večinoma
domnevajo,
člani zbornice, ki bodo za idejno
rešitev zahtevne problematike dobili
500 evrov. Kar pomeni, da bodo za uro
dela dobili od 2 do 5 evrov, odvisno od
hitrosti in spretnosti natečajnikov. V
zbornici menijo, da gre pri razpisu
pravzaprav za natečaj, zato bi morala
biti po pravilniku o javnih natečajih
zagotovljena anonimnost udeležencev,
udeleženci pa bi morali prejeti ustrez¬
no materialno in moralno nadomestilo
za vloženo delo in znanje. Čeprav
občina ni dolžna razpisati natečaja v
skladu z omenjenim pravilnikom, menijo,
da je razpis za območje nekdanjega
skladišča soli izrazit primer slabe
javnonaročniške prakse, ki razkraja tako
strokovne kot socialne interese
njihovih članov.
»Očitno je pri branju objave prišlo
do napačnega razumevanja dejstev,
odgovarja Manca Plazar, vodja urada
za okolje in prostor na piranski občini,
ki je tudi sama arhitektka. Pojasnjuje,
da iskanje variantnih rešitev za
območje skladišč soli v prvi fazi ni iskanje
prostorskih idejnih rešitev,
temveč vsebin, ki naj bi se uporabile
kot eno od izhodišč projektne naloge
za natečaj v drugi fazi. »Občina je k
razmisleku in iskanju vsebinske ideje
skušala pritegniti najširši krog prebivalcev,
ne samo stroke in arhitektov,
kar je v vabilu k sodelovanju in v projektni
nalogi jasno opredeljeno. Formalno
gledano torej ne gre
za natečaj,
temveč za način vključevanja javnosti
faze iskanja
pri pripravi naslednje
rešitev. Ravno zaradi dejstva, da
gre za objekte najširšega nacionalnega
pomena, smo s tako potezo želeli
spodbuditi vključevanje posameznikov
najrazličnejših profilov, izobrazbe,
starosti, pojasnjuje Plazarjeva.
Glede na dejstvo, da v tej fazi sodelujočim
ni treba oddati drugega kot zapisane
misli, skice in približne časovne
načrte izvedbe, je tudi nagrada po
njenem mnenju primerna. »Mnenja
so seveda deljena. Prejeli smo že nekaj
predlogov, zapisanih v nekaj vrsticah.
Vsekakor ta faza zbiranja idej od
sodelujočih ne terja veliko dela in
stroškov, še dodaja. Pri oblikovanju
druge faze iskanja ustrezne rešitve pa
se bo občina gotovo povezala tudi z
Zbornico za arhitekturo in prostor
Slovenije. x
SLOVENIJA
6

28.5.2013 Slovenske novice
Stran/Termin: 14
Naslov:
Avtor:
Rubrika/Oddaja: RAJ DOMA Žanr:
Površina/Trajanje: 442,83 Naklada: 92.805,00
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT
SLOVENIJA
Stara kozjanska arh tektura
Arhitekt Andrej Prajer se je več let poglabljal v staro kozjansko
arhitekturo. Rezultat raziskovanja je knjiga, v kateri je predstavil
kar 150 starih kozjanskih stavb.
Da bi lahko gradili v skladu
s tradicijo, moramo dobro
poznati staro arhitekturo. Arhitekt
Andrej Pajer je več kot
dvajset let temeljito raziskoval
in dokumentiral savinjskokozjansko
arhitekturno regijo,
da bi, tako pravi sam, prispeval
k spoznavanju nekdaj bogatega
stavbarskega izročila v tem
prostoru. Nastala je publikaci¬
Stara kozjanska arhitektura
A. K.
ja Temelji graditeljske prepoznavnosti,
v kateri s fotografijami,
arhitekturnimi risbami
in seveda opisi predstavi več
kot 150 objektov. Mnoge je
porušil zob časa in obstajajo
le še v knjigi, prav vsi pa bi po
današnjih standardih spadali
v kulturno dediščino, nekatere
bi celo prišteli med kulturne
spomenike.
POROČILO
Čeprav se bo morda zdelo, da
avtor nostalgično obuja čas,
ki je nepovratno minil, pa je
njegov namen povsem drugačen.
Spodbuditi namreč
želi sodobne arhitekte oziroma
graditelje, da bi iz tradicije
vzeli tisto, kar ima trajno,
nadčasovno vrednost. Tako bo
sodobna arhitektura, ki mora
slediti bivanjskim zahtevam
Okrasje na hiši v Selih
prajer)
(foto:
21. stoletja, z uporabo tradicionalnih
elementov prispevala k
ohranjanju značilne kulturne
krajine.
Publikacija je izšla v okviru
projekta Sodobna arhitekturna
tipologija na Kozjanskem,
ki ga je skupaj s projektnimi
milim 111111111
lllllllll lllllllll
llllll
umi
llllli
■lin
Hiša na Pokleku (foto prajer)
partnerji izvedel Kozjanski
park.
Arhitekt Andrej Pajer bo knjigo
predstavil na predavanju
o tradicionalni arhitekturi
savinjskokozjanske arhitekturne
regije v sredo, 29. maja
2013, ob 11. uri na gradu Podsreda.
A. K.
7

27.5.2013 ABC
Stran/Termin: 14
Naslov:
Avtor:
Rubrika/Oddaja: / Žanr:
Površina/Trajanje: 757,72 Naklada: 6.800,00
Gesla: DPN
Četrta razvojna os na preizkošnji
Ta odločitev vlade je v nasprotju z dvema
temeljnima strateškima dokumentoma Republike
Slovenije. Že leta 2004 je Državni zbor Republike
Slovenije sprejel Strategijo prostorskega razvoja
Slovenije, leta 2006 pa še Resolucijo o prometni politiki
Slovenije in v obeh teh dveh dokumentih je bila
enakovredno in celovito zastopana četrta razvojna os
v obliki črke ipsilon, vključno z gorenjskim in idrijskologaškim
krakom (Robič Tolmin Želin in povezava
preko Cerknega in Škofje Loke do Jeprce ter
povezava preko Idrije in Logatca do slovenskega
avtocestnega križa).
Četrta razvojna os na preizkošnji
Samo Bevk
Poleg tega je Vlada jeseni 2006 sprejela Resolucijo o
nacionalnih razvojnih projektih 20072023 in februarja
2007 še Nacionalni strateški referenčni okvir za obdobje
20072013 ter operativne programe za razvoj
prometne infrastrukture, kjer je bila zastopana tudi
povezava med Cerknim in Hotavljami kot najkrajša
cestna povezava med Severno Primorsko in Gorenjsko
oziroma osrednjo Slovenijo. Ta povezava je tudi
sestavni del državnega Načrta razvojnih programov, ki
smo ga konec lanskega leta v državnem zboru sprejeli
ob obravnavi državnega proračuna za leto 2013.
Vlada Republike Slovenije se je 10. junija 2010
seznanila z Informacijo o postopku priprave in
POROČILO
V okviru 4. razvojne osi je že od leta 2006 dalje potekalo umeščanje
državne ceste Cerkno - Hotavlje v prostor, dokler ni bil sam postopek
priprave državnega prostorskega načrta presenetljivo ustavljen
SLOVENIJA
na 55.
seji Vlade Republike Slovenije 19. marca 2013, tako rekoč na zadnji redni
seji vlade Janeza Janše. Iz skromne obrazložitve je razvidno, da naj bi se
vlada za to odločila zaradi visoke investicijske vrednosti, slabe prometnoekonomske
sprejemljivosti predlagane variante ter zaradi nasprotovanja
občine Gorenja Vas - Poljane. Po mojem mnenju so bolj kot strokovni,
prevladali politično motivirani »argumenti«.
predlaganih rešitvah državnega prostorskega načrta
za državno cesto R1 - 210 Cerkno Hotavlje in se
strinjala, da se postopek nadaljuje v skladu s
predlogom najustreznejše variantne rešitve, to je z
varianto Sever 2. Z omenjeno problematiko seje 30.
septembra 2011 seznanil tudi državnozborski odbor za
promet in dal zeleno luč za nadaljevanje projekta.
V letu 2012 se je potem nadaljevala vrsta aktivnosti
glede modernizacije državnega cestnega omrežja na
4. razvojni osi. Tako je Regionalna razvojna agencija
z dne 27. decembra 2012
Severne Primorske v dopisu
pozvala Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, da
sprejme ustrezno odločitev o optimalni varianti
investicije Cerkno Hotavlje in to v čim krajšem času.
V odgovoru z dne 30. januarja 2013 je državni
sekretar Ljubo 2nidar z Ministrstva za infrastrukturo
in prostor med drugim napisal, da je »Skladno z
navedenim ministrstvo Direkciji RS za ceste kot
investitorju in naročniku strokovnih podlag in
dokumentacije predlagalo, da se pripravi optimizacija
variant Sever 1 in Sever 2 oz. nova varianta po
severu, s ciljem znižanja investicijskih stroškov ter s
čim manjšim poseganjem v naravno ohranjeno
območje Kopačnice in izognitvi poseljenim delom
Hotavelj«. V odgovoru je bilo še zapisano, da bodo po
izdelavi dokumentacije z njo seznanili tudi obe
sosednji občini Cerkno in Gorenjo Vas - Poljane, »z
namenom nadaljevanja postopka umeščanja trase
ceste med Hotavljami in Cerknim v prostor«.
Sklep Vlade z dne 19. marca 2013 je torej v celoti v
neskladju z namenom pristojnega ministrstva in
strateškimi dokumenti države na področju
modernizacije državnega cestnega omrežja na
prioritetnih razvojnih oseh.
Dejstvo je, da so z izgradnjo avtocestnega križa
nekateri deli Slovenije postali bolje in hitreje dostopni,
kar je poleg drugih dejavnikov omogočilo njihov hitrejši
razvoj. Drugi predeli Slovenije pa zaradi svoje
odmaknjenosti od železniškega in avtocestnega
omrežja vztrajno izgubljajo svoje razvojne potenciale.
Zato umeščanje razvojnih osi v prostor ni le predmet
prometne politike, temveč temeljna spodbuda za
razvoj regij in občin, kjer so ti projekti predvideni.
Zato sem konec aprila v parlamentarno proceduro
vložil poslansko pobudo Vladi Republike Slovenije, da
odpravi sklep, ki ga je sprejela na 55. redni seji Vlade RS
dne 19. marca 2013, ki ustavlja postopek priprave
državnega prostorskega načrta za državno cesto
Cerkno Hotavlje ter nadaljuje z optimizacijo variant
Sever 1 in Sever 2 oz. nove variante povezave med
8

27.5.2013 ABC Stran/Termin: 14
Cerknim in Hotavljami. Obenem sem vlado pozval, da
nadaljuje z modernizacijo celotne 4. razvojne osi, naj
za ta namen pospešeno črpa evropska sredstva ter
začne namensko uporabljati sredstva iz naslova
nadomestila za uporabo cest.
Za konec pa še nekaj aktualnih zadev. Na izredni seji
državnega zbora sta predsednica vlade mag. Alenka
Bratušek in državna sekretarka na Ministrstvu za finance
mag. Mateja Vraničar predstavili Program
stabilnosti in Nacionalni reformni program 2013 - 2014,
kije bil poslan Evropski komisiji. Povratno informacijo o
ustreznosti sprejetih ukrepov iz Bruslja pričakujemo
konec maja. So se pa vlada in predstavniki
reprezentativnih sindikatov javnega sektorja dogovorili
glede zmanjšanja plač in drugih stroškov dela za
obdobje od 1. junija 2013 do 31. decembra 2014. Vlada
se je tudi zavezala, da bo za 1% na leto zmanjšala
število zaposlenih v celotnem javnem sektorju. Čakata
pa nas tudi razprava o vnosu zlatega fiskalnega pravila
v ustavo in sprememba referendumske zakonodaje.
Pred nami bo torej dolgo vroče poletje.
Lep pozdrav iz državnega zbora Vam pošilja
Vaš poslanec
Samo Bevk
P. s. Pišete mi lahko na enaslov:
samo. bevk@dzrs. si
SLOVENIJA
9

27.5.2013 Kamniške Novice
Stran/Termin: 4
Naslov:
Avtor:
Rubrika/Oddaja: NA KRATKO IZ KAMNIKA Žanr:
Površina/Trajanje: 109,65 Naklada: 29.500,00
Gesla: PGD
Kaj se dogaja s kamniškim stražnim stolpom?
POROČILO
Kaj se dogaja s kamniškim stražnim stolpom?
Kamnik Svetnico Ano Marijo Suhoveršnik zanima, kaj se dogaja s
projektom obnove stražnega stolpa na Malem gradu?
»Po mojih informacijah je bil projekt novembra 2010 usklajen z zavodom
za spomeniško varstvo, pridobljena so bila vsa soglasja, potrebno
ga je bilo le še vložiti na upravno enoto, dodaja Suhoveršnikova.
»Glede na kategorizacijo samega projekta je eden od prioritetnih
spomenikov v Sloveniji in bi se lahko prijavil na razpis za evropska
sredstva, kjer so subvencije tudi do sto odstotkov.
Na to vprašanje je odgovorila Liljana Juhart Mastikosa z oddelka za
družbene dejavnosti Občine Kamnik. »Občina Kamnik je že leta 2010
z namenom rekonstrukcije obstoječega objekta Stražni stolp na Malem
gradu s pripadajočo infrastrukturo in zunanjo ureditvijo pridobila
projekt za gradbeno dovoljenje (PGD), je zapisano v odgovoru. »Ker
je objekt spomeniško zaščiten in sodi med kulturne spomenike, prav
tako razglašen za nepremično kulturno dediščino, je projekt izdelan
v skladu z navodili Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
OE Kranj. Predmet projekta je tudi gradnja dvigala v obstoječem
dvigalnem jašku, ki bi služil za dostop do tega objekta kot tudi samega
Malega gradu. Ker pa je nepremičnina v denacionalizacijskem
postopku, se bodo aktivnosti nadaljevale, ko bo ta postopek pravnomočno
zaključen.
SLOVENIJA
10

1.6.2013 Naš dom
Stran/Termin: 96
Naslov:
Avtor:
Rubrika/Oddaja: NEZAMUDITE Žanr:
Površina/Trajanje: 208,75 Naklada: 8.400,00
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT
POD SKUPNO STREHO
Moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov
do 15. septembra 2013
Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Pot na Fužine 2, Ljubljana
www. mao. si
SLOVENIJA
Javne zgradbe utelešajo zgodovino arhitekturnih idej, idealov, ambicij in vizij. Govorijo o razvoju socialne države in javnih storitev, o razumevanju mesta
kot kolektivno ustvarjenega življenjskega prostora in o odnosu družbe do narave. Razstava predstavlja štirideset del, ki ponujajo vpogled v zgodovino
javnih zgradb v Sloveniji, ohranjeno v depojih MAO in drugih arhivih. Prikazuje širok razpon arhitekture javnih projektov, od mestnih kopališč, zgrajenih
med obema vojnama, šolskih zgradb, s katerimi so se v sredini 20. stoletja vzpostavljala nova merila za učno okolje, novih upravnih zgradb, s katerimi se
je reprezentirala država, do skrbno načrtovanih ureditev arheoloških najdišč v mitske prostore zgodovine, železniških postaj, ki so pomenile sodobna
transportna vozlišča, in hotelov, ki so jih v nekdanji državi gradile
občine, da bi razvijale turizem. Projekti javnih zgradb, ki so ključni
za razvoj slovenske arhitekture, stojijo po vsej Sloveniji - od
prve moderne šole v Murski Soboti, ki jo je arhitekt Feri Novak
zasnoval v skladu z Le Corbusierovimi petimi točkami sodobne
arhitekture, do bolnišnice v Izoli, v katero je Stanko Kristl vgradil
najsodobnejša dognanja o organizaciji zdravstvenih objektov.
Javne zgradbe tvorijo ključna poglavja v zgodovini slovenske
arhitekture in so najpomembnejši del arhitekturne zbirke MAO.
V depojih so shranjeni risbe, makete, raznoliko fotografsko
gradivo in druga dokumentacija, vključno s številnimi
originalnimi načrti javnih zgradb, med katerimi jih bo večina
prvič na ogled javnosti. Poleg projektov, ki jih v svoji zbirki hrani
MAO, so gradivo za razstavo prispevale tudi druge ustanove, ki
hranijo arhitekturne arhive.
POD SKUPNO STREHO
DESNO: Splošna bolnica, Izola (Stanko Kristl)
NAPOVEDNIK
11

20.10.2010 www.siol.net
Stran/Termin:
Naslov:
Avtor:
Rubrika/Oddaja: Žanr:
Površina/Trajanje: 1.858,50 Naklada:
TRENDI DOM
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT
SREDA 20.10.2010 07 14
Novice Mozaik Vrtiček
Zaha Hadid ena redkih priznanih
arhitektk
Avtor J. P.
Zaha Hadid – ena redkih priznanih arhitektk
J. P.
http://www.siol.net/trendi/dom/portret/2011/01/zaha_hadid_ena_redkih_priznanih_arhitektk.aspx
NATISNI PISAVA
Zaha Hadid je Iračanka priseljena v London in edina dobitnica najprestižnejše nagrade na področju
arhitekture Pritzkerjeve nagrade.
0 OCENA +0 POŠLJI Share
Arhitektura je poklic v katerem prevladujejo moški zato je tudi precej logično da prestižne nagrade
med katerimi je najbolj cenjena Pritzkerjeva nagrada ki ima v arhitekturi enako ceno kot Nobelova
nagrada le redko podelijo ženskam. A Zaha Hadid je ena od tistih predstavnic nežnejšega spola ki
so to prestižno nagrado prejele.
Zaha Hadid in Karl Lagerfeld ob maketi Chanelove potujoče
razstave Mobile Art
SPLETNI ČLANEK
Rojena v Bagdadu leta 1950 s stalnim prebivališčem v Londonu je svoje na videz nemogoče in
zahtevne projekte dolgo skrivala v predalu vse dokler ni dobila podpore inženirja Petra Rica. Od
takrat naprej Zaha ne neha prebijati meja arhitekture od parkirnih hiš smučarskih skakalnic pa do
neskončnih mestnih projektov.
NAJ BRANO KOMENTIRANO OCENJENO
VIDEO Mandžukić ogorčen
nad italijanskimi mediji
skoraj ostal brez medalje
Räikkönen Pereza bi bilo treba na gobec
Menedžerji za zaščito premoženja izkoriščajo
zemljiški dolg
Natančno 30 let po Kekeju do monaške zmage
še Nico Rosberg
Fotogalerija
Neverjetna
prijateljstva
Včasih celo naravni
sovražniki
postanejo največji
prijatelji
So tudi vaša stara
lesena vrata vaba za
vlomilce Vas moti
hrup s hodnika
Z najdi.si do
brezplačnih zmenkov
na ona-on.com
Kaj vam v letu 2013
napovedujejo zvezde
Preberite si kakšne vzpone in
padce prinaša leto 2013
posameznim astrološkim znamenjem.
Ljubezenski horoskop
2013
Preberite si kako vam bodo
zvezde letos svetile v ljubezni
kakšni bodo vaši odnosi in kako vroče se
boste imeli med rjuhami
Za lepši dom
Na najrazličnejša vprašanja o
opremi doma vam bosta
odgovorila strokovnjaka. Pišite
nam
SLOVENIJA
mobilni Planet Siol.net Najdi.si DKino Blogos Forumi Casino Trgovina Prijava
12

20.10.2010 www.siol.net Stran/Termin:
Oglejte si celotno fotogalerijo
Železniška postaja v Innsbrucku
Leta 1980 je v Londonu odprla svojo pisarno in začela predavati na prestižnih inštitucijah in univerzah
po vsem svetu s čemer si je zaslužila častno članstvo v Ameriški akademiji umetnosti in književnosti.
Da svoje delo zares odlično opravlja potrjuje tudi dejstvo da je dobitnica Pritzkerjeve nagrade
najprestižnejše nagrade na področju arhitekture ki jo od leta 1979 podeljujejo za posebne dosežke.
Zaha Hadid je to priznanje v roke dobila leta 2004 in tako postala prva ženska v zgodovini ki ji je to
uspelo. Njen uspeh potrjuje tudi 69. mesto na Forbesovi lestvici 100 najvplivnejših žensk na svetu ki
ga je zavzela leta 2008.
Maketa muzeja in kulturnega centra v Litvi
Eksperimentiranje s prostorsko sposobnostjo in ljubezen na vseh področjih dizajna od urbane
arhitekture do pohištva je to kar najbolje opiše Zaho Hadid kot arhitektko. Poglejte si nekaj njenih
najpomembnejših projektov.
Foto Reuters GettyImages WireImages zaha-hadid.com
0 OCENA +0 POŠLJI Share
Anketa
Kakšna poroka vam je najbolj
všeč
Ob morju
V gorah
Avanturistična
V srednjeveškem gradu
S čudovitim razgledom
V jami
GLASUJ
Rezultati
SLOVENIJA
13