avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah
avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah
avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
5.3 Uporaba Petrijevih mreˇz za ocenjevanje aktivnosti 81<br />
pogoji za akcijo<br />
izpolnjeni<br />
akcija<br />
opažena<br />
pogoji za akcijo<br />
izpolnjeni<br />
trajanje akcije<br />
a) b)<br />
konec akcije<br />
Slika 5.7: Primer verig za modeliranje posameznih akcij. a) Veriga sestavljena<br />
iz treh elementov (dveh mest in enega prehoda) b) Veriga sestavljena iz petih<br />
elementov (treh mest in dveh prehodov).<br />
Pri prvem pristopu modeliramo akcijo kot trenuten dogodek, pri tem pa<br />
opazujemo zgolj, ali je bila ta akcija izvedena oziroma opaˇzena ali ne. V drugem<br />
primeru [41] pa modeliramo akcijo kot dogodek, ki ima svoj začetek, trajanje in<br />
konec. V tem primeru je pri ocenjevanju izvedbe aktivnosti potrebno za vsako<br />
od akcij detektirati njen začetek in konec izvajanja, kar pa se zaradi dolˇzine<br />
posamezne akcije ter različnih dejavnikov, ki vplivajo na odziv detektorja, izkaˇze<br />
za precej teˇzavno. V odzivu detektorja akcije so namreč prisotne napake, ki<br />
nastanejo v procesu sledenja, pa tudi napake, ki so posledica načina detektiranja<br />
teh akcij, saj je model detektorja zgolj nek pribliˇzek idealnega modela. Zaradi<br />
tega lahko pride do velikih razlik pri opaˇzenih začetkih in koncih istih akcij pri<br />
različnih ponovitvah enake aktivnosti. Posledično je tovrsten način modeliranja<br />
akcij precej neuporabnen, saj so začetki in konci akcij v primerjavi z uteˇzeno<br />
srednjo vrednostjo odziva detektorja bistveno manj stabilni.<br />
Zaradi navedenih razlogov modeliramo posamezne akcije kot verigo treh<br />
elementov (slika 5.7-a). Prvi in tretji element sta mesti, ki ponazarjata, da so<br />
bili pogoji za akcijo izpolnjeni oziroma, da je bila akcija opaˇzena. Drugi element<br />
pa je časovni prehod, ki ponazarja dejansko izvedbo akcije. V primeru, da pride<br />
do proˇzenja prehoda, se ˇzeton prenese iz vhodnega mesta, ki predstavlja pogoje<br />
za akcijo, na izhodno mesto. Do proˇzenja prehoda lahko pride v dveh primerih<br />
in sicer je proˇzenje lahko posledica izpolnitve nekega logičnega stanja ali preteka<br />
določenega časa, v katerem je bil prehod omogočen. V prvem primeru je proˇzenje<br />
posledica odziva detektorja akcije, zaradi česar sklepamo, da je priˇslo do izvedbe<br />
te akcije. V drugem primeru pa je proˇzenje posledica prekoračitve maksimalnega<br />
časa, v katerem naj bi bila akcija izvedena. Podrobnejˇsi opis mehanizma proˇzenja<br />
prehodov in določanja maksimalnih časov akcij je podan v poglavju 5.3.1.
Change language