21.08.2013 Views

avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah

avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah

avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

5.2 Uporaba Bayesovih mreˇz za ocenjevanje ustreznosti izvedbe aktivnosti 69<br />

Na podlagi opisanih detektorjev dobimo dober vpogled v tehnično izvedbo<br />

posameznih akcij, vendar pa ne moremo na podlagi teh ocen ˇse nič reči o skupni<br />

izvedbi celotne aktivnosti, saj mora ta ocena vsebovati tudi oceno o taktični<br />

izvedbi aktivnosti. V ta namen sta v nadaljevanju opisana dva različna pristopa<br />

za ocenjevanje teh taktičnih značilnosti. Prvi temelji na Bayesovih mreˇzah<br />

(dodatek C.3), kjer skuˇsamo v mreˇzo vgraditi hierarhično strukturo aktivnosti.<br />

Časovno-taktične značilnosti aktivnosti v tem primeru ocenjujeno s časovnimi<br />

funkcijami, ki predstavljajo najniˇzji nivo v mreˇzi. Pri drugem pristopu pa<br />

poskuˇsamo časovno-taktično zasnovo aktivnosti modelirati z uporabo Petrijeve<br />

mreˇze (dodatek C.4). V tem primeru je mreˇza zgrajena na tak način, da so<br />

relacije med posameznimi akcijami zajete v sami strukturi mreˇze.<br />

5.2 Uporaba Bayesovih mreˇz za ocenjevanje ustreznosti<br />

izvedbe aktivnosti<br />

Da bi lahko Bayesove mreˇze uporabili pri ocenjevanju izvedbe aktivnosti, jih<br />

moramo najprej zgraditi. V ta namen moramo določiti ˇstevilo spremenljivk mreˇze<br />

ter vzročne zveze med temi spremenljivkami. V sploˇsnem sta se za reˇsevanje tega<br />

problema izoblikovala dva pristopa. Prvi temelji na določanju strukture mreˇze<br />

s pomočjo učnih podatkov, ki jih je moˇzno dobiti z dolgotrajnim opazovanjem<br />

spremenljivk sistema, ki ga ˇzelimo analizirati. Drugi pristop pa temelji na uporabi<br />

ekspertnega znanja, kjer ekspert določi strukturo mreˇze.<br />

Za prvi pristop je na voljo veliko metod in postopkov [76, 77, 78], s katerimi<br />

je mogoče iz podatkov določiti strukturo in parametre Bayesove mreˇze. Glavni<br />

problem teh metod je, da zahtevajo veliko ˇstevilo učnih primerov ˇze pri učenju<br />

mreˇz z relativno majhnim ˇstevilom spremenljivk. Tako so na primer Cheng in<br />

drugi [79] za učenje mreˇze, ki je bila sestavljena iz osmih spremenljivk in osmih<br />

povezav med spremenljivkami, potrebovali vsaj tisoč učnih vzorcev, za učenje<br />

mreˇze z 37 spremenljivkami in 46 povezavami, pa kar 10.000 učnih vzorcev.<br />

V naˇsem primeru je tak pristop praktično neuporaben, saj bi bilo potrebno za<br />

namene takˇsnega modeliranja aktivnost ponoviti nekaj tisočkrat.<br />

Druga moˇznost je izgradnja mreˇze s pomočjo eksperta, kjer ekspert določi<br />

ˇstevilo in vzročne zveze med spremenljivkami v mreˇzi. V tem primeru bi moral<br />

ˇsportni ekspert poznati teorijo ter zakonitosti Bayesovih mreˇz ali pa bi moral

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!