avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah

66 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z uporabo ˇsablon aktivnosti
4
5
3
1 2
O4_screen
O4_move
O5_move
O3_screen
(a) (b)
Slika 5.1: Primer aktivnosti ”Zaporedni blokadi”. a) Prikaz prostorskih
značilnosti. b) Prikaz časovnih značilnosti.
• Akcija A se mora zgoditi pred akcijo B. V tem primeru se mora akcija A
začeti in končati pred začetkom akcije B.
• Akcija A se mora zgoditi znotraj akcije B. V tem primeru se mora začetek
akcije B zgoditi po začetku akcije A, konec akcije B pa se mora zgoditi pred
koncem akcije A.
• Akcija A se mora zgoditi sočasno z akcijo B. V tem primeru se morata
začetka in konca obeh akcij zgoditi pribliˇzno ob istem času.
Da bi določili časovne relacije med akcijami, na podlagi podatkov iz ˇsablone
zgradimo trajektorije posameznih igralcev ter jih analiziramo z detektorji akcij.
Tako pridobimo časovni profil aktivnosti, ki pove, kdaj se je določena akcija
zgodila (slika 5.2). V procesu gradnje časovnega profila se nekatere akcije razdelijo
v več novih podakcij. Tako na primer iz blokade nastaneta dve podakciji - gibanje
igralca na pozicijo blokade in dejanska blokada med igralcema.
Iz časovnega profila ˇsablone lahko z upoˇstevanjem zgornjih pravil avtomatsko
določimo relacije med akcijami. Pri tem je potrebno poudariti, da je pri določanju
relacij med akcijami zelo pomembno, da se upoˇstevajo zgolj najpomembnejˇse
relacije. Torej zgolj relacije med tistimi akcijami, ki se zgodijo neposredno pred ali
znotraj opazovanega elementa. V postopku določanja relacij se sicer lahko zgodi,
da pride tudi do relacij med tistimi akcijami, ki medsebojno niso neposredno
odvisne, vendar pa bi v primeru dobro odigrane aktivnosti, vseeno morale biti
opaˇzene. Na sliki 5.2 je takˇsna relacija med akcijama znotraj, med blokado 4-5
in gibanjem igralca 3. Ti dve akciji sta medsebojno zgolj posredno odvisni, saj
ni nujno, da se mora blokada zares zgoditi med gibanjem igralca 3, vendar pa