avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah

48 Razpoznavanje aktivnosti
ta način zagotovimo, da za akcije, ki so se zgodile na istem delu igriˇsča - v isti
regiji, pridobimo enak opis ne glede na dejanski poloˇzaj akcije znotraj te regije.
Na ta način zmanjˇsamo vpliv morebitnih napak pri sledenju in variabilnosti v
trajektorijah, ki se pojavlja med različnimi ponovitvami iste aktivnosti.
Ker v ˇsportni literaturi nismo zasledili razdelitve igriˇsča na regije, ki bi sluˇzila
naˇsemu namenu, smo izdelali lasten model igriˇsča. Model igriˇsča mora biti
sestavljen iz določenega ˇstevila medsebojno neprekrivajočih se regij. Pravilna
izbira ˇstevila regij je v procesu modeliranja pomembna. V primeru prevelikega
ˇstevila regij pri kvantizaciji pozicij ne bi mogli izničiti variabilnosti, ki je prisotna
med različnimi ponovitvami iste aktivnosti. Na drugi strani pa bi premajhno
ˇstevilo regij pomenilo, da bi bila kvantizacija pozicij in posledično opis aktivnosti
preveč posploˇsen. Tako bi lahko za različne aktivnosti, dobili podobne opise
zaradi česar bi priˇslo do slabˇse ločljivosti med različnimi tipi aktivnosti.
Da bi zgradili model igriˇsča, smo iz literature [67, 68] pridobili 17 ˇsablon
koˇsarkarskih napadov. Za vsako izmed ˇsablon smo uporabili levo in desno izvedbo
napada. Tako smo imeli skupaj na voljo 34 ˇsablon, iz katerih smo pridobili
absolutne pozicije vsebovanih akcij (začetne formacije, gibanje igralcev, blokade),
ki smo jih nato uporabili pri delitvi igriˇsča na različno ˇstevilo regij. Srediˇsča in
meje med posameznimi regijami smo določili z uporabo metode K-tih povprečij
[69], s katero smo mnoˇzico pozicij razdelili v K razredov. Tako smo zgradili
nabor modelov koˇsarkarskih igriˇsč in ovrednotili njihov vpliv na natančnost
razpoznavanja aktivnosti. Slika 4.1 prikazuje model igriˇsča z devetimi regijami, ki
se je izkazal za najbolj primernega in smo ga zato uporabljali pri razpoznavanju.
4.1.2 Detektorji koˇsarkarskih akcij
Potem, ko je model igriˇsča zgrajen, je potrebno določiti ˇse detektorje akcij, v
katerih je zakodirano ekspertno znanje o igri. Z uporabo teh detektorjev, ki so
izdelani specifično za koˇsarko, iz trajektorij pridobimo informacijo o tem, katere
akcije so bile izvedene. V naˇsem primeru uporabljamo tri detektorje akcij:
Detektor začetne formacije. Začetno formacijo igralcev detektiramo tako,
da primerjamo N trenutnih pozicij igralcev na igriˇsču Xt = {x (n)
t }n=1:N z
referenčnimi pozicijami Xref = {x (n)
ref }n=1:N, ki jih pridobimo iz ˇsablone napada.
Manjˇsa kot je razdalja med referenčnimi pozicijami in trenutnimi pozicijami, večja