avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah
avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah
avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
3.3 Eksperimenti 37<br />
Po tem, ko smo analizirali vpliv ˇstevila komponent modela na natančnost<br />
segmentacije, smo preučili ˇse vpliv vrste filtra in njegove ˇsirine. V ta namen smo<br />
ponovili predhodno opisan eksperiment, tako da smo izbrali ˇsest-komponentni<br />
model igre in spreminjali ˇsirino neuteˇzenega oziroma uteˇzenega filtra. ˇ Sirino<br />
filtra smo spreminjali v korakih po 20 vzorcev od ˇsirine enega vzorca, kar pomeni,<br />
da rezultata iz prvega koraka sploh nismo filtrirali, pa do dolˇzine 480 vzorcev.<br />
Poleg natančnosti segmentacije, smo ˇzeleli preučiti tudi sposobnost zagotavljanja<br />
časovne konsistentnosti v igri, ki jo izmerimo kot razmerje med ˇstevilom faz igre,<br />
ki jih proizvede opisana metoda ter dejanskim ˇstevilom faz, ki so bile označene<br />
ročno. Rezultati eksperimenta so prikazani na sliki 3.5.<br />
Kot je razvidno iz slike 3.5(a) vrsta uporabljenega filtra ne vpliva bistveno<br />
na natančnost segmentacije, saj so rezultati v obeh primerih dokaj podobni.<br />
Kljub temu pa lahko ugotovimo, da v primeru uporabe neuteˇzenega filtra<br />
doseˇzemo največjo natančnost pri obeh ˇsportih v primeru, ko je ˇsirina filtra enaka<br />
200 vzorcev oziroma 8 sekund. Ta rezultat ustreza tudi iskustveno določeni<br />
ˇsirini filtra, ki je bila ocenjena na interval med 150 do 200 vzorci (poglavje<br />
3.2). Poleg tega lahko ugotovimo, da je v primeru uporabe uteˇzenega filtra<br />
natančnost segmentacije bolj stabilna, saj je sprememba natančnosti segmentacije<br />
ob spremembi ˇsirine filtra manj izrazita. Vendar pa se v tem primeru ˇsirina filtra,<br />
pri kateri je doseˇzen optimalen rezultat filtriranja, razlikuje glede na analiziran<br />
ˇsport. Pri koˇsarki je ta ˇsirina 270 vzorcev, medtem ko je pri rokometu optimalen<br />
rezultat doseˇzen pri 460 vzorcih.<br />
Na podlagi analize slike 3.5(b) lahko ugotovimo, da obe vrsti filtra bistveno<br />
izboljˇsata razmerje v ˇstevilu faz igre, saj je bilo pred filtiranjem ˇstevilo faz<br />
kar pet krat večje od dejanskega ˇstevila, po filtriranju pa ˇstevilo dobljenih faz<br />
pribliˇzno ustreza dejanskemu ˇstevilu faz. Torej lahko ugotovimo, da je z obema<br />
filtroma mogoče uspeˇsno odpraviti napačne, običajno zelo kratke segmente in<br />
tako zagotoviti časovno konsistentnost v igri. Poleg tega lahko ugotovimo, da se v<br />
primeru uporabe neuteˇzenega filtra, ˇstevilo faz igre pribliˇza dejanskemu ˇstevilu faz<br />
pri ˇsirini filtra med 200 in 300 vzorci, medtem ko je v primeru uporabe uteˇzenega<br />
filtra to področje med 400 in 500 vzorci. Na podlagi teh ugotovitev lahko<br />
zaključimo, da je neuteˇzeni filter ˇsirine 200 vzorcev bolj primeren za uporabo,<br />
saj se ˇsirina filtrira pri spremembi ˇsporta ne spremeni, poleg tega pa je tudi<br />
razmerje v ˇstevilu faz igre pri izbrani ˇsirini tega filtra bolj ugodno. Po drugi<br />
strani pa je uporaba uteˇzenega filtra z Gaussovim jedrom priporočljiva tedaj, ko