avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah
avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah
avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
10 Uvod<br />
člankov lahko ugotovimo, da ne obstaja enotna metodologija delitve različnih<br />
postopkov analize. Tako denimo Wang, Hu in Tan [1] razdelijo metode analize<br />
glede na kompleksnost uporabljenih postopkov na sploˇsne postopke (dinamično<br />
ukrivljaje časa - ang. Dynamic Time Warping, prikriti Markovovi modeli in<br />
nevronske mreˇze - ang. Newral networks), na razpoznavanje aktivnosti (z uporabo<br />
ˇsablon aktivnosti in metod osnovanih na prostoru stanj) ter na semantični<br />
opis aktivnosti (z uporabo naravnih jezikov za opis dogajanja). Aggarwal<br />
[4] razdeli metode razpoznavanja aktivnosti na takˇsne, ki pri razpoznavanju<br />
uporabljajo ˇsablone aktivnosti in na metode, osnovane na prostoru stanj. Isti<br />
avtor razdeli v poznejˇsem pregledu metode analize na neposredne in posredne<br />
[6]. V prvem primeru so aktivnosti človeka razpoznane neposredno iz slike,<br />
medtem ko so v drugem primeru najprej na posameznih slikah razpoznane različne<br />
poze človekovega telesa, ki so nato uporabljene v procesu razpoznavanja njegovih<br />
aktivnosti.<br />
Pomembno vlogo pri analizi <strong>gibanja</strong> ima tudi nivo podrobnosti, na katerem<br />
opazujemo gibanje človeka. Ta problem sta v svojem pregledu posebej izpostavila<br />
Aggarwal in Park [6], kjer avtorja razdelita postopke razpoznavanja v tri nivoje<br />
podrobnosti - grob, srednji in podroben nivo opazovanja. Na grobem nivoju<br />
je človeˇsko telo predstavljeno kot celota, pri čemer so ljudje predstavljeni s<br />
pravokotniki, elipsami ali pa zgolj s teˇziˇsčem njihovega telesa. Na srednjem<br />
nivoju so ljudje predstavljeni na podlagi njihovih glavnih delov telesa, kot so<br />
glava, trup, roke in noge. Na najbolj podrobnem nivoju pa so pri razumevanju<br />
obnaˇsanja najpogosteje uporabljeni zgolj posamezni deli telesa, kot so roke, glava,<br />
ustnice, itd. Pri tem lahko ugotovimo, da se s povečevanjem ˇstevila ljudi, ki so<br />
vključeni v neko aktivnost, nivo podrobnosti, na katerem opazujemo dogajanje,<br />
zmanjˇsuje. Analogno s tem se zmanjˇsuje kompleksnost uporabljenih modelov za<br />
predstavitev aktivnosti. Po drugi strani pa se pri bolj detajlni analizi <strong>gibanja</strong><br />
posameznih delov telesa uporabljajo zelo kompleksni in specifični modeli <strong>gibanja</strong>.<br />
Pri proučevanju člankov s področja analize <strong>gibanja</strong> lahko prav tako zasledimo<br />
zelo nekonsistentno uporabo terminologije za opis dogajanja, saj avtorji zelo<br />
nedosledno uporabljajo izraze kot so akcije (angl. actions), aktivnosti (angl.<br />
activities) in obnaˇsanje (angl. behavior). Tako je Nagel [8] v enem prvih del s<br />
področja analize obnaˇsanja predlagal hierarhijo petih terminov za opis dogajanja<br />
- sprememba (angl. change), dogodek (angl. event), glagol (angl. verb), epizoda<br />
(angl. episode) in zgodovina (angl. history). Alternativno hierarhijo je uporabil