21.08.2013 Views

avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah

avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah

avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

10 Uvod<br />

člankov lahko ugotovimo, da ne obstaja enotna metodologija delitve različnih<br />

postopkov analize. Tako denimo Wang, Hu in Tan [1] razdelijo metode analize<br />

glede na kompleksnost uporabljenih postopkov na sploˇsne postopke (dinamično<br />

ukrivljaje časa - ang. Dynamic Time Warping, prikriti Markovovi modeli in<br />

nevronske mreˇze - ang. Newral networks), na razpoznavanje aktivnosti (z uporabo<br />

ˇsablon aktivnosti in metod osnovanih na prostoru stanj) ter na semantični<br />

opis aktivnosti (z uporabo naravnih jezikov za opis dogajanja). Aggarwal<br />

[4] razdeli metode razpoznavanja aktivnosti na takˇsne, ki pri razpoznavanju<br />

uporabljajo ˇsablone aktivnosti in na metode, osnovane na prostoru stanj. Isti<br />

avtor razdeli v poznejˇsem pregledu metode analize na neposredne in posredne<br />

[6]. V prvem primeru so aktivnosti človeka razpoznane neposredno iz slike,<br />

medtem ko so v drugem primeru najprej na posameznih slikah razpoznane različne<br />

poze človekovega telesa, ki so nato uporabljene v procesu razpoznavanja njegovih<br />

aktivnosti.<br />

Pomembno vlogo pri analizi <strong>gibanja</strong> ima tudi nivo podrobnosti, na katerem<br />

opazujemo gibanje človeka. Ta problem sta v svojem pregledu posebej izpostavila<br />

Aggarwal in Park [6], kjer avtorja razdelita postopke razpoznavanja v tri nivoje<br />

podrobnosti - grob, srednji in podroben nivo opazovanja. Na grobem nivoju<br />

je človeˇsko telo predstavljeno kot celota, pri čemer so ljudje predstavljeni s<br />

pravokotniki, elipsami ali pa zgolj s teˇziˇsčem njihovega telesa. Na srednjem<br />

nivoju so ljudje predstavljeni na podlagi njihovih glavnih delov telesa, kot so<br />

glava, trup, roke in noge. Na najbolj podrobnem nivoju pa so pri razumevanju<br />

obnaˇsanja najpogosteje uporabljeni zgolj posamezni deli telesa, kot so roke, glava,<br />

ustnice, itd. Pri tem lahko ugotovimo, da se s povečevanjem ˇstevila ljudi, ki so<br />

vključeni v neko aktivnost, nivo podrobnosti, na katerem opazujemo dogajanje,<br />

zmanjˇsuje. Analogno s tem se zmanjˇsuje kompleksnost uporabljenih modelov za<br />

predstavitev aktivnosti. Po drugi strani pa se pri bolj detajlni analizi <strong>gibanja</strong><br />

posameznih delov telesa uporabljajo zelo kompleksni in specifični modeli <strong>gibanja</strong>.<br />

Pri proučevanju člankov s področja analize <strong>gibanja</strong> lahko prav tako zasledimo<br />

zelo nekonsistentno uporabo terminologije za opis dogajanja, saj avtorji zelo<br />

nedosledno uporabljajo izraze kot so akcije (angl. actions), aktivnosti (angl.<br />

activities) in obnaˇsanje (angl. behavior). Tako je Nagel [8] v enem prvih del s<br />

področja analize obnaˇsanja predlagal hierarhijo petih terminov za opis dogajanja<br />

- sprememba (angl. change), dogodek (angl. event), glagol (angl. verb), epizoda<br />

(angl. episode) in zgodovina (angl. history). Alternativno hierarhijo je uporabil

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!