21.08.2013 Views

avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah

avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah

avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

1.1 Cilji in motivacija 5<br />

• Nivo podrobnosti analize. Pravilno izbran nivo podrobnosti opazovanja<br />

je gotovo eden ključnih faktorjev analize in bistveno vliva na njeno<br />

uspeˇsnost. Ključno vpraˇsanje pri tem pa je, kako natančno je sploh smiselno<br />

opazovati osebo, saj s povečevanjem nivoja podrobnosti bistveno povečamo<br />

tudi kompleksnost opazovanja [2]. Tako bi bilo nesmiselno opazovati gibanje<br />

igralčevih okončin v primeru, da ˇzelimo opazovati gibanje igralca po igriˇsču.<br />

V sploˇsnem velja, da se pri analizi posameznikov uporabljajo bolj grobi<br />

nivoji podrobnosti kot v primeru analize skupinskega dogajanja, in se<br />

najpogosteje opazuje človeka kot celoto.<br />

Zaradi navedenih razlogov se, za razliko od analize <strong>gibanja</strong> posameznika,<br />

pri analizi skupinskega <strong>gibanja</strong> večinoma uporabljajo enostavnejˇse značilnice za<br />

opis človekovega telesa, kot so denimo teˇziˇsče človekovega telesa na sliki ali<br />

predstavitev telesa z očrtanim pravokotnikom (angl. bounding box) ali elipso.<br />

Razlog za to je, da je pri analizi skupinskega <strong>gibanja</strong> fokus raziskav usmerjen<br />

predvsem k analizi dogajanja in ne toliko v detekcijo ljudi in njihovo sledenje,<br />

ki sta običajno zgolj implicitno vključena v sam postopek analize. Drugi razlog<br />

za uporabo preprostejˇsih značilnic pa lahko najdemo v dejstvu, da je pri analizi<br />

skupinskega <strong>gibanja</strong> veliko bolj pomembna prostorska informacija o tem, kje se<br />

posameznik oziroma skupina nahaja na posnetku. Zaradi tega se za opis <strong>gibanja</strong><br />

najpogosteje uporabljajo trajektorije <strong>gibanja</strong>, saj predstavljajo zelo zgoˇsčeno<br />

informacijo o tem, kaj je človek oziroma skupina počela, poleg tega pa vsebujejo<br />

tudi informacijo o tem, kje se je to dogajalo.<br />

Raziskave, povezane z analizo aktivnosti, so ˇse v začetnih fazah in ˇsele<br />

pridobivajo na pomenu. Delno je to posledica velike odvisnosti tega nivoja<br />

analize od rezultatov detekcije in sledenja, delno pa je to posledica dejstva, da<br />

je človeˇsko obnaˇsanje zelo raznovrstno in kompleksno. Zaradi tega sta razvoj<br />

in implementacija metod računalniˇsko podprte analize <strong>gibanja</strong> bistveno oteˇzena.<br />

Prav velika kompleksnost človeˇskega <strong>gibanja</strong> predstavlja za analizo aktivnosti<br />

velik raziskovalni izziv. Velika večina raziskovalcev skuˇsa problem razpoznavanja<br />

in interpretacije skupinskega <strong>gibanja</strong> reˇsiti z uporabo zelo kompleksnih modelov<br />

<strong>gibanja</strong>, ki so pogosto neprimerni v situacijah, ko je potrebno analizirati velike<br />

količine podatkov v zelo omejenem času. Zato je v takˇsnih primerih, problem<br />

analize skupinskih aktivnosti potrebno reˇsiti sistematično, z uvedbo hierarhnične<br />

strukture analize. Na ta način kompleksno dogajanje razgradimo na mnoˇzico<br />

enostavnejˇsih aktivnosti, ki jih je moˇzno analizirati ločeno.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!