avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah

4 Uvod
kar M n različnih stanj. V primeru, da predstavimo obnaˇsanje posameznega
človeka z dvema stanjema in je v aktivnost vključenih pet ljudi, pomeni to
kar 2 5 = 32 različnih stanj. V primeru, da posameznikovo gibanje opiˇsemo
s petimi stanji, pa celoten prostor stanj naraste na kar 3125 različnih stanj.
To pa pomeni, da je uporaba verjetnostnih metod, kot so prikriti Markovovi
modeli (ang. Hidden Markov Models - HMM) ali dinamične Bayesove
mreˇze (ang. Dynamic Bayesian Networks), ki se pogosto uporabljajo
za modeliranje aktivnosti posameznika, za analizo skupinskih aktivnosti
praktično neuporabna. Zaradi velikosti prostora stanj, bi bil tak model
aktivnosti preveč kompleksen in bi ga bilo brez določenih poenostavitev ali
omejitev, tudi v primeru, ko bi imeli na voljo veliko količino učnih vzorcev,
zelo teˇzko zgraditi.
• Časovna izvedba aktivnosti predstavlja drugi velik izziv pri analizi
skupinskih aktivnosti, saj lahko skupina ljudi izvede določeno aktivnost
na veliko različnih načinov, ki vsi privedejo do enakega končnega cilja. To
dejstvo je potrebno upoˇstevati pri načrtovanju postopkov analize, ki morajo
biti dovolj fleksibilni, da omogočajo moˇznost različnih (predvsem časovnih)
izvedb aktivnosti.
• Kombinatorična kompleksnost določanja vlog posameznikov.
Določanje vlog posameznikov znotraj skupine predstavlja enega ključnih
dejavnikov uspeˇsne analize skupinskega gibanja, ker lahko ˇsele v primeru,
da poznamo posameznikove naloge znotraj skupine, določimo oziroma
ovrednotimo, kako uspeˇsno je dane naloge opravil. To pa pomeni, da je
potrebno v primeru analize skupine petih (N = 5) ljudi opraviti kar 120
(N!) ponovitev postopka analize, s čimer se čas izvedbe analize občutno
poveča. Reˇsitev tega problema zahteva razvoj ustreznih metod, na podlagi
katerih je mogoče za vsakega posameznika določiti njegovo vlogo v skupini.
• Kompleksnost interakcij med posamezniki. Z večanjem ˇstevila oseb,
ki so vključene v aktivnost, se povečuje tudi kompleksnost interakcij med
temi osebami. V sploˇsnem bi lahko rekli, da se s povečevanjem ˇstevila
oseb fokus analize spreminja, saj je v primeru opazovanja majhnega ˇstevila
oseb veliko bolj pomembno njihovo individualno obnaˇsanje, medtem ko
postaja s povečevanjem ˇstevila oseb vse bolj pomembna njihova medsebojna
interakcija.