avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah
avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah
avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
4 Uvod<br />
kar M n različnih stanj. V primeru, da predstavimo obnaˇsanje posameznega<br />
človeka z dvema stanjema in je v aktivnost vključenih pet ljudi, pomeni to<br />
kar 2 5 = 32 različnih stanj. V primeru, da posameznikovo gibanje opiˇsemo<br />
s petimi stanji, pa celoten prostor stanj naraste na kar 3125 različnih stanj.<br />
To pa pomeni, da je uporaba verjetnostnih metod, kot so prikriti Markovovi<br />
modeli (ang. Hidden Markov Models - HMM) ali dinamične Bayesove<br />
mreˇze (ang. Dynamic Bayesian Networks), ki se pogosto uporabljajo<br />
za modeliranje aktivnosti posameznika, za analizo skupinskih aktivnosti<br />
praktično neuporabna. Zaradi velikosti prostora stanj, bi bil tak model<br />
aktivnosti preveč kompleksen in bi ga bilo brez določenih poenostavitev ali<br />
omejitev, tudi v primeru, ko bi imeli na voljo veliko količino učnih vzorcev,<br />
zelo teˇzko zgraditi.<br />
• Časovna izvedba aktivnosti predstavlja drugi velik izziv pri analizi<br />
skupinskih aktivnosti, saj lahko skupina ljudi izvede določeno aktivnost<br />
na veliko različnih načinov, ki vsi privedejo do enakega končnega cilja. To<br />
dejstvo je potrebno upoˇstevati pri načrtovanju postopkov analize, ki morajo<br />
biti dovolj fleksibilni, da omogočajo moˇznost različnih (predvsem časovnih)<br />
izvedb aktivnosti.<br />
• Kombinatorična kompleksnost določanja vlog posameznikov.<br />
Določanje vlog posameznikov znotraj skupine predstavlja enega ključnih<br />
dejavnikov uspeˇsne analize skupinskega <strong>gibanja</strong>, ker lahko ˇsele v primeru,<br />
da poznamo posameznikove naloge znotraj skupine, določimo oziroma<br />
ovrednotimo, kako uspeˇsno je dane naloge opravil. To pa pomeni, da je<br />
potrebno v primeru analize skupine petih (N = 5) ljudi opraviti kar 120<br />
(N!) ponovitev postopka analize, s čimer se čas izvedbe analize občutno<br />
poveča. Reˇsitev tega problema zahteva razvoj ustreznih metod, na podlagi<br />
katerih je mogoče za vsakega posameznika določiti njegovo vlogo v skupini.<br />
• Kompleksnost interakcij med posamezniki. Z večanjem ˇstevila oseb,<br />
ki so vključene v aktivnost, se povečuje tudi kompleksnost interakcij med<br />
temi osebami. V sploˇsnem bi lahko rekli, da se s povečevanjem ˇstevila<br />
oseb fokus analize spreminja, saj je v primeru opazovanja majhnega ˇstevila<br />
oseb veliko bolj pomembno njihovo individualno obnaˇsanje, medtem ko<br />
postaja s povečevanjem ˇstevila oseb vse bolj pomembna njihova medsebojna<br />
interakcija.